BREZPLAČNA POMOČ IN SVETOVANJE
     01 549 17 92 ali 051 307 777

Košarica 0Item(s)

V vaši košarici nimate nobenih elementov.

Product was successfully added to your shopping cart.

Vse ob svojem času, tudi hrana

Knjiga dr. Gifingove vsebuje bistvo stotin knjig o prehrani in človeškem telesu ter izsledkov tujih in domačih znanstvenikov, ki ponavadi težko in z zakasnitvijo pridejo do navadnih smrtnikov. Tu navajamo le nekaj praktičnih napotkov glede prehrane iz avtoričine knjige.

OBROKI PO NOTRANJI URI

Izraz krono prehrana pomeni, da je čas obrokov usklajen z naravnimi ritmi, ki jih narekuje naša notranja ura. Eden glavnih delov krono prehrane in krono patologije je prav spremljanje osnovnih zakonov dnevnega in nočnega ritma življenja. Vsako živo bitje ima svojo notranjo uro, ki določa, kdaj se v organizmu izločajo določeni hormoni in encimi.

Če jemo pravilno po urniku, celicam zagotovimo potrebno energijo za delovanje. Kadar jemo ob nepravem času, se ustvarjajo strupi. Celice v našem telesu pri tem trpamo z odpadnimi snovmi in jih onesnažimo, s čimer se ustvarjajo plodna tla za nastanek mnogih obolenj. Vse to se dogaja zaradi nepravilne presnove. Če denimo zvečer jemo ogljikove hidrate, kot so kruh, pite, sendviči, pica in podobno, naš želodec tega ne bo prebavil. Po naravi se človek ni zmožen bojevati s kompleksnimi ali hitrimi sladkorji v večernih urah.

PRIMER DNEVNEGA JEDILNIKA

Dr. Gifingova navaja primer dnevnega jedilnika po krono prehranjevanju.

Zajtrk: kuhano jajce, polnovredno pecivo z maslenim namazom (tahini, čičerka, razni rastlinski namazi), dodatek pršuta ali puranja prsa. Iz vseh sestavin si naredite sendvič.

Kosilo: sarma iz zelja. V nadev damo namesto riža več pora in čebule.

Malica: robide, maline, ribez, borovnice v količini, ki jo lahko držimo v dlani. V zimskem času jemo od 16. do 18. ure, v poletnem času od 17. do 19. ure.

Večerja: postrv, losos, tuna, v kombinaciji z zelenimi solatami.

Dr. Gifingova poudarja, naj škrob (kruh, pecivo, testenine) jemo samo v enem obroku, pri zajtrku. Seveda to velja za vse, ki želijo shujšati in se znebiti strupov iz telesa. Najboljši premor med obroki je štiri do pet ur. Popoldanska malica naj bo dve uri po prejšnjem obroku in dve uri pred naslednjim obrokom.

JEDILNIK OTROK

Ker imajo otroci večje energijske potrebe, a tudi manjši želodec, je treba dnevni vnos hrane razdeliti na tri glavne obroke in dva vmesna obroka. Najvažnejši obrok je zajtrk, ki ga otroci ne smejo preskočiti, moral pa bi biti do devete ure zjutraj. Za zajtrk so dovoljena vsa živila razen sladkarij in gaziranih napitkov; naj bo kombinacija ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin. To so lahko kislo-mlečni izdelki, kruh in žitni izdelki, jajca, razni namazi (brez konzervansov), piščančja/puranja prsa ... Za otroke niso priporočljive hrenovke, paštete, kot tudi ne ostali izdelki iz mesne predelave, ki vsebujejo konzervanse in ojačevalce okusa.

Dve do tri ure po zajtrku naj sledi malica – oreški, sadje.

Knjiga dr. Gifingove vsebuje bistvo stotin knjig o prehrani in človeškem telesu ter izsledkov tujih in domačih znanstvenikov, ki ponavadi težko in z zakasnitvijo pridejo do navadnih smrtnikov. Tu navajamo le nekaj praktičnih napotkov glede prehrane iz avtoričine knjige.

OBROKI PO NOTRANJI URI

Izraz krono prehrana pomeni, da je čas obrokov usklajen z naravnimi ritmi, ki jih narekuje naša notranja ura. Eden glavnih delov krono prehrane in krono patologije je prav spremljanje osnovnih zakonov dnevnega in nočnega ritma življenja. Vsako živo bitje ima svojo notranjo uro, ki določa, kdaj se v organizmu izločajo določeni hormoni in encimi.

Če jemo pravilno po urniku, celicam zagotovimo potrebno energijo za delovanje. Kadar jemo ob nepravem času, se ustvarjajo strupi. Celice v našem telesu pri tem trpamo z odpadnimi snovmi in jih onesnažimo, s čimer se ustvarjajo plodna tla za nastanek mnogih obolenj. Vse to se dogaja zaradi nepravilne presnove. Če denimo zvečer jemo ogljikove hidrate, kot so kruh, pite, sendviči, pica in podobno, naš želodec tega ne bo prebavil. Po naravi se človek ni zmožen bojevati s kompleksnimi ali hitrimi sladkorji v večernih urah.

PRIMER DNEVNEGA JEDILNIKA

Dr. Gifingova navaja primer dnevnega jedilnika po krono prehranjevanju.

Zajtrk: kuhano jajce, polnovredno pecivo z maslenim namazom (tahini, čičerka, razni rastlinski namazi), dodatek pršuta ali puranja prsa. Iz vseh sestavin si naredite sendvič.

Kosilo: sarma iz zelja. V nadev damo namesto riža več pora in čebule.

Malica: robide, maline, ribez, borovnice v količini, ki jo lahko držimo v dlani. V zimskem času jemo od 16. do 18. ure, v poletnem času od 17. do 19. ure.

Večerja: postrv, losos, tuna, v kombinaciji z zelenimi solatami.

Dr. Gifingova poudarja, naj škrob (kruh, pecivo, testenine) jemo samo v enem obroku, pri zajtrku. Seveda to velja za vse, ki želijo shujšati in se znebiti strupov iz telesa. Najboljši premor med obroki je štiri do pet ur. Popoldanska malica naj bo dve uri po prejšnjem obroku in dve uri pred naslednjim obrokom.

JEDILNIK OTROK

Ker imajo otroci večje energijske potrebe, a tudi manjši želodec, je treba dnevni vnos hrane razdeliti na tri glavne obroke in dva vmesna obroka. Najvažnejši obrok je zajtrk, ki ga otroci ne smejo preskočiti, moral pa bi biti do devete ure zjutraj. Za zajtrk so dovoljena vsa živila razen sladkarij in gaziranih napitkov; naj bo kombinacija ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin. To so lahko kislo-mlečni izdelki, kruh in žitni izdelki, jajca, razni namazi (brez konzervansov), piščančja/puranja prsa ... Za otroke niso priporočljive hrenovke, paštete, kot tudi ne ostali izdelki iz mesne predelave, ki vsebujejo konzervanse in ojačevalce okusa.

Dve do tri ure po zajtrku naj sledi malica – oreški, sadje.

Kosilo naj bi bilo denimo takšno: rižota z ribami ali piščančjim/puranjim mesom, polnovredne testenine s kuhano zelenjavo, stročnice s piščancem/puranom. Rdeče meso naj bi bilo na jedilniku nekajkrat tedensko, s solato.

Popoldanska malica je lahko taka kot dopoldanska – oreški, sadje ali suho sadje.

Večerja naj bo kombinacija lahko prebavljivega mesa/rib in solate; po potrebi dodajte ogljikove hidrate, kot so polnovredni riž in žita. Dr. Gifingova odsvetuje kruh in testenine iz bele moke, ker hrana z visokim glikemijskim indeksom redi, hkrati pa tudi moti spanje.

STOP SLADKORJU!

Dr. Gifingova opozarja, da stalen in čezmeren vnos koncentriranih ogljikovih hidratov privede do nadraženosti centralnega živčnega sistema, tako da so otroci, ki jedo preveč sladkarij in te energije ne potrošijo, nagnjeni k slabi koncentraciji, spremembam razpoloženja, slabšemu kratkoročnemu in dolgoročnemu spominu in podobno. To še ne bi bilo tako hudo, če pri sladkorju ne bi bil močno izražen povratni učinek – ko se po začetni razdraženosti neposredno po uživanju sladkorja pojavi še padec miselnih in telesnih zmožnosti. Da bi ta psihofizični padec uravnovesili, ponovno posežemo po sladkorju in spet pride do kroženja porabe sladkorja.

Starši bi morali razumeti, da imajo sladkorji vse lastnosti mamil. Povzročajo odvisnost, saj so receptorji v možganih isti za opiate, alkohol in sladkor. Kvarijo zdravje, saj povzročajo bolezni zob, debelost, sladkorno bolezen, alergije, avtoimunska obolenja, raka. Pri sladkorju nimamo nadzora nad količino, saj redkokdo lahko nadzoruje količino in pogostost uživanja sladkorja – jemo, dokler vsega ne pojemo.

Tu pa je še asocialni vidik: spremembe razpoloženja, izmenjavanje nasilja in potrtosti.

VEČ SLADKORJA, SLABŠE OCENE

Angleški psiholog in strokovnjak za prehrano Patrick Holford je opravil psihološko raziskavo, v katero je bilo vključenih več kot tristo tisoč britanskih šolarjev. Razvrstil jih je v tri skupine. V prvi so bili tisti, ki so nenadzorovano jedli sladkarije, drugo skupino so sestavljali otroci, pri katerih so starši nadzorovali njihov vnos sladkih živil, v tretji skupini pa so bili otroci, ki iz različnih razlogov sploh niso jedli sladkega.

Analize so pokazale razliko v inteligenčnem količniku pri učencih, ki je bil v povprečju kar za 37 enot nižji pri otrocih, ki so nezmerno in vsakodnevno jedli sladkorje, v primerjavi s tistimi, ki niso nikoli uživali sladkarij. Šolarji, ki so omejeno jedli sladkarije, pa so imeli od njih povprečno za 25 enot nižji IQ.

Izsledki te Holfordove raziskave so osupnili mnoge znanstvenike, doprinesli pa so k temu, da so zakonsko prepovedali prodajo hitre hrane in sladkarij v bližini šolskih ustanov.

Naroči  >>