BREZPLAČNA POMOČ IN SVETOVANJE
     01 549 17 92 ali 051 307 777

Košarica 0Item(s)

V vaši košarici nimate nobenih elementov.

Product was successfully added to your shopping cart.

Voda upočasnjuje staranje

»Celica je nesmrtna. Degenerira samo tekočina, v kateri celica plava. Obnôvi tekočino v pravilnih intervalih, daj celicam, kar potrebujejo za prehranjevanje, in kolikor vem, je to dovolj, da se bo življenje nadaljevalo v neskončnost,« je izjavil Nobelov nagrajenec dr. Alexis Carrell (1873–1944), francoski kirurg in biolog. Telesna nesmrtnost se zdi v tem trenutku bržkone še znanstvena fantastika. Že danes pa lahko podaljšamo svojo telesno mladostnost in preprečimo prezgodnje staranje z rednim pitjem dovolj vode, žive vode. Kateri so prvi znaki dehidracije? Se lahko pomlajujemo z vodo in kakšna je kakovostna voda?

Kar sedem ljudi od desetih je kronično dehidriranih, torej ne pijejo dovolj vode. Po mnenju Fereydoona Batmanghelidja, dr. med., avtorja knjige Telo kliče po vodi – ne zdravite žeje z zdravili, kronična celična dehidracija ubija boleče in prezgodaj. Njene prve znake so doslej imenovali »bolezni neznanega izvora«. Pravi, da današnji medicinski strokovnjaki ne razumejo bistvene vloge vode v človeškem telesu in da zdravila le blažijo težave, niso pa namenjena ozdravitvi degenerativnih bolezni človeškega telesa.

STRUKTURIRANA VODA

V oktobrskih Misterijih smo že pisali o izsledkih raziskovalcev, da v telesu krožita dva tipa vode: strukturirana in vezana. Pri strukturirani vodi so vodne molekule povezane med seboj v klastre ali skupke; molekule naj bi imele na zunanji orbiti tri dodatne elektrone. Zato je bolj energetska: živa voda ima večjo elektromagnetno energijo. Strukturirana voda se skozi celične membrane zaradi svoje pravilne strukture prosto giblje po vsem telesu in tako prehranjuje in čisti celice ter vzdržuje medcelične komunikacije.

Živa voda je torej tista, ki vsebuje veliko biofotonov, esencialnih mineralov v zelo drobni, koloidni obliki, in anionskega vodika (H), ki daje vodi antioksidantske sposobnosti. Živa voda se od nežive loči tudi po vrelišču, površinski napetosti, spremenjeni alkalnosti, zeta potencialu in drugih lastnostih.

Vezana voda (mrtva voda) pa je voda, ki sčasoma postane fizično vezana na druge molekularne strukture in se zato ne more več prosto gibati skozi celične membrane.

Ob rojstvu imamo visok odstotek strukturirane vode. Z leti se ta odstotek zmanjšuje in zaradi vse večje prisotnosti vezane vode nastopijo strukturne spremembe v celičnem tkivu. Staranje se veže na dehidracijo in spremembo strukture celične vode. Z leti imajo celice vedno manj vode, strukturirana voda pa se vedno bolj veže na nezaželene makromolekule in pravilnih vodnih skupkov je v celicah zmeraj manj.

VODA IN STARANJE

Človekovo zdravje in staranje je torej neposredno odvisno od kakovosti, količine in strukture vode v celicah telesa. Voda celicam dobavlja snovi, ki jih potrebujejo za normalno delovanje. In odplakuje tiste snovi, ki jih več ne potrebujejo. Uravnava telesno presnovo, prebavo, krvni pretok in celično reprodukcijo.Simptomi slabšanja zdravja se začnejo pojavljati, ko telo izgubi pet odstotkov celotne količine svoje vode. Če občutimo žejo, senzorji telesa alarmirajo, da ni dovolj tekočine. To stanje je že nevarno za zdravje. Zato je treba piti vodo tudi ko še nismo žejni. Pravilo je, da vsak dan spijemo toliko vode, kot pokaže naslednji izračun: lastna telesna teža deljeno s 36. Če tehtamo 75 kilogramov, naj bi vsak dan spili najmanj dva litra vode; če tehtamo 90 kilogramov, naj bi je vsak dan spili najmanj dva litra in pol.

Če se na znake pomanjkanja vode v telesu ne odzovemo, to vodi k hitrejšemu staranju in različnim boleznim. Vse telesne funkcije so zato neposredno odvisne od kakovosti in količine vode, ki jo zaužijemo.

Če hkrati pijemo še okuženo, onesnaženo, mrtvo vodo, to pospeši bolezenske in starostne simptome. Onesnažena voda v telesu postaja kisla, kar omogoča oksidacijo, ki podre celično stabilnost – gre za krajo prostih elektronov. Rezultat tega so prosti radikali, ki uničujejo celice. Telo zboli. Imunski sistem oslabi, jemanje zdravil še nadalje zmanjša samoobrambno, imunološko sposobnost telesa. Avtoimunski sistem se dodatno odzove in začne napadati tudi zdrave celice.

Imunološka moč je združena v krvi. Kri prenaša po telesu energijo, kisik in hrano. Če je ta funkcija krvi motena, se začnejo pojavljati razne nepravilnosti. Protitelesa v krvi locirajo nezaželene molekule, jih napadajo in uničujejo. Če je voda onesnažena, postanejo protitelesa neučinkovita in strupenih snovi ne uničujejo tako hitro. Naravna samoobrambna sposobnost telesa se zmanjša. Samoobrambno sposobnost telesa pa še dodatno pokvarimo z mnogoterimi vrstami zdravil.

KRONIČNA DEHIDRACIJA

Fereydoon Batmanghelidj, dr. med., v knjigi Voda za zdravje in življenje – niste bolni, žejni ste, dehidracijo takole opisuje:

»Zamislite si sočno slivo, obrano z drevesa in prepuščeno soncu in vetru. Posuši se. Zaradi dehidracije se njena notranjost stisne, koža pa naguba, kar je nasploh značilno za suho sadje. Izguba vode povzroči, da se notranja in zunanja sestava živih bitij spremeni, naj gre za dehidracijo sadeža ali človeka.

V človeku je do sto bilijonov celic. V predelih, kjer je dehidracija najbolj izrazita, se celice začnejo gubati, prizadeto pa je tudi njihovo notranje delovanje. Pomanjkanje vode na katerem koli območju razodevajo razni signali, ki kažejo na dehidracijo in so kazalci lokalne ali splošne žeje telesa. Za zdaj teh kazalcev telesne dehidracije medicina ne razume pravilno ter jih obravnava in zdravi kot kazalce bolezenskih stanj neznanega izvora.«

In kateri so splošni kazalci dehidracije? Obstaja troje vrst kazalcev, ki signalizirajo lokalno ali splošno žejo. Večinoma je te simptome še mogoče odpraviti brez večje škode.

Splošni zaznavni občutki so: utrujenost, obrazna vročica, razdražljivost, tesnobnost, potrtost, depresivnost, slabo spanje, težka glava, neustavljivo hlepenje, strah pred množicami in odhodom od doma.

Druga skupina telesnih stanj, ki so kazalci dehidracije, so programi telesa za zadrževanje in razporejanje vode. Ta telesna stanja so: astma, alergije, visok krvni tlak, zaprtost, sladkorna bolezen tipa II, avtoimunske bolezni. Prvih pet naštetih stanj, ki kažejo na dehidracijo in operativno varčevanje vode v telesu, je mogoče popraviti brez večjih težav. Za šesto postavko v tej skupini, ki obsega vrsto različnih težav pod skupnim nazivom avtoimunske bolezni, pa je značilno »kanibalistično« varčevanje na račun lastnih telesnih tkiv, ki je rezultat dolgotrajnejše dehidracije.

Po obsežnih kliničnih in znanstvenih raziskavah Batmanghelidj zaključuje, da so naslednje bolečine zgodnji kazalci možnih genetskih poškodb, ki nastanejo zaradi kronične dehidracije v človeškem telesu: zgaga, dispeptične bolečine, anginozne bolečine, bolečine v križu, revmatoidne bolečine v sklepih in ankilozirajoči spondilitis, migrenski glavoboli, kolitične bolečine, fibromialgične bolečine, bulimija, jutranja slabost v zgodnji nosečnosti.

ZNAKI ZA ŽEJO

Več kot tretjina ljudi naj bi imela pokvarjen mehanizem žeje, zato tudi kadar so žejni, mislijo, da so lačni. Naš zavestni um ima namreč težave s prepoznavanjem telesnih potreb po vodi. Popolna in zadostna telesna hidriranost je odvisna od ostrine zaznavanja žeje. Žal pa s staranjem telo postopoma izgublja sposobnost prepoznavanja dehidracije. Starejši ljudje lahko zato postanejo kronično dehidrirani, četudi je pitne vode v izobilju, ker ne prepoznavajo svoje hude žeje. Bolj ko je telo dehidrirano, bolj so kemični regulatorji vode v možganih – histamin in njegovi podrejeni uslužbenci – zaposleni s preusmerjanjem in varčevanjem vode.

Avtor: Anja Drašler

Telo kliče po vodi

Naroči >>

Voda za zdravje in življenje

Naroči >>