BREZPLAČNA POMOČ IN SVETOVANJE
     01 549 17 92 ali 051 307 777

Košarica 0Item(s)

V vaši košarici nimate nobenih elementov.

Product was successfully added to your shopping cart.

Sedenje seseda zdravje

Raziskave kažejo, da se, ko po dolgotrajnem sedenju vstanete, pojavijo številne molekularne kaskade. Tako na primer po samo devetdesetih sekundah stanja inzulin spravi v pogon mišične in celične sisteme za obdelovanje krvnega sladkorja, trigliceridov in holesterola.

Vse to molekularno delovanje se sproži s prenašanjem naše telesne teže. Prav ti celični mehanizmi so odgovorni tudi za potiskanje goriva v naše celice in, če to izvajamo redno, korenito zmanjšajo tveganje za sladkorno bolezen in debelost.

Skratka, na molekularni ravni je bilo naše telo zasnovano tako, da je ves dan dejavno oziroma v gibanju. Če se nehamo premikati za daljši čas, telo to razume, kot da bi mu rekli: »Čas je, da se ugasneš in pripraviš na smrt.«


Naše telo je zasnovano za nenehno gibanje; če se dlje časa ne premikamo, telo to razume, kot bi mu rekli: »Čas je, da se ugasneš in pripraviš na smrt.«


Kaj se dogaja z različnimi deli našega telesa ob predolgem sedenju?

POŠKODBE ORGANOV

Srce: Med sedenjem kri teče počasneje in mišice pokurijo manj maščobe, kar lahko maščobnim kislinam olajša, da zamašijo srce. Raziskava, objavljena v Journal of the American College of Cardiology, je na primer pokazala, da je pri ženskah, ki sedijo deset ali več ur na dan, tveganje za razvoj srčnih bolezni znatno večje kot pri tistih, ki sedijo le pet ur ali manj.

Trebušna slinavka: Sposobnost našega telesa, da se odzove z inzulinom, je takšna, da zadošča že samo en dan prekomernega sedenja in naša trebušna slinavka začne ustvarjati več inzulina. To pa lahko povzroči sladkorno bolezen. Raziskave, objavljene v strokovni reviji Diabetologia, so pokazale, da so tisti, ki so najdlje sedeli, imeli dvakrat večjo verjetnost za sladkorno bolezen ali bolezni srca od tistih, ki so sedeli najmanj. Več kot osemurno sedenje na dan je bilo povezano tudi z 90-odstotnim povečanim tveganjem za sladkorno bolezen tipa 2.

Rak debelega črevesa: Prekomerno sedenje lahko poveča tveganje za razvoj raka debelega črevesa, dojk in maternične sluznice (endometrija). Mehanizem ni znan, vendar je lahko posledica presežnega nastajanja inzulina, ki spodbuja rast celic. Nasprotno temu pa redno gibanje povečuje antioksidante v našem telesu in lahko odpravi potencialno proste radikale, povzročitelje raka. Na konferenci Inaugural Active Working Summit leta 2015 so predstavili ugotovitve, da prekomerno sedenje poveča tveganje za raka na pljučih za 54 odstotkov, raka maternice za 66 odstotkov in raka debelega črevesa za 30 odstotkov.

Dodaten razlog za povečano tveganje za nastanek raka bi lahko bilo povečanje telesne mase in s tem povezane biokemične spremembe, kot so spremembe v hormonih, nepravilna presnova, nepravilno delovanje leptina in vnetje – kar vse spodbuja pojav raka.

Prebava: Če po zaužitju hrane sedemo, se naša trebušna vsebina stisne, kar upočasni prebavo. Počasna prebava lahko povzroči krče, napihnjenost, zgago in zaprtje, pa tudi disbiozo v prebavnem traktu – to je stanje, ki ga povzroči neravnotežje mikroorganizmov in zmoti vsrkavanje hranil.

Prekomerno sedenje povzroča celo verigo težav od glave do pet.

V reviji Microbial Ecology in Health and Disease (Ekologija mikrobov pri zdravem in bolnem človeku) lahko preberemo: »Vse več je dokazov, da je disbioza črevesnih mikroorganizmov povezana s črevesnimi in zunajčrevesnimi boleznimi. Med črevesne bolezni sodijo vnetna črevesna bolezen, sindrom razdražljivega črevesa in celiakija (kronična bolezen tankega črevesa). Zunajčrevesne bolezni v tem smislu pa so preobčutljivost organizma za določene snovi (alergije), astma, presnovni ali metabolični sindrom (skupek presnovnih motenj), bolezni srca in ožilja in debelost.«

Možgani: Delovanje naših možganov se ob predolgem sedenju upočasni. Dobijo manj sveže krvi in s tem kisika, nujna za sproščanje kemikalij, ki krepijo naše možgane in nam izboljšujejo razpoloženje.

TEŽAVE ZARADI DRŽE

Napet vrat in napeta ramena: Običajno pri delu za računalnikom in takrat, ko imamo telefon ob ušesu, držimo vrat in glavo naprej. To lahko privede do napetosti v vratnih vretencih pa vse do trajnih posledic trdega vratu, bolečih ramen in hrbta.

Težave s hrbtom: Sedenje pomeni večji pritisk na hrbtenico. Davek na zdravje hrbta je še višji, če sedimo pred računalnikom. Ocenjujejo, da štirideset odstotkov vseh ljudi z bolečinami v hrbtu vsak dan preživi ure in ure pred računalnikom.

Hrbtenične medvretenčne ploščice ali diski so namenjeni širitvi in krčenju med premikanjem. To jim omogoča vsrkavanje krvi in hranil. Med sedenjem so stisnjeni, zato se jim sčasoma lahko zmanjša prožnost. Prekomerno sedenje tudi poveča tveganje za izbočenje medvretenčne ploščice (hernija diska).

MIŠIČNA OSLABITEV (DEGENERACIJA)

Ko stojimo, imamo trebušne mišice napete. Med sedenjem pa jih ne uporabljamo in to vodi do šibkih trebušnih mišic.

Težave s kolki: Tudi kolki trpijo zaradi dolgotrajnega sedenja. Postajajo togi in manj gibljivi, saj jih le redko raztegnemo. Zmanjšana gibljivost kolkov je glavni vzrok padcev pri starejših.

Sedenje prav tako ne naredi nič dobrega za naše zadnjične mišice – oslabi jih, kar vpliva na našo stabilnost ter moč našega koraka pri hoji in skakanju.

BOLEZNI NOG

Krčne žile: Med sedenjem kri v nogah slabo kroži. To lahko povzroči otekanje gležnjev, krčne žile in krvne strdke, znane kot globoka venska tromboza.

Šibke kosti: Hoja, tek in druge dejavnosti, ki nosijo težo našega telesa, vodijo v močnejše, gostejše kosti. Pomanjkanje dejavnosti lahko povzroči šibke kosti in celo osteoporozo –porozne oziroma krhke in lomljive kosti.

Preberite si tudi: V Sloveniji sedimo v povprečju  pet ur na dan - Pas, ki blaži sedenje

A.M.