BREZPLAČNA POMOČ IN SVETOVANJE
     01 549 17 92 ali 051 307 777

Košarica 0Item(s)

V vaši košarici nimate nobenih elementov.

Product was successfully added to your shopping cart.

Maraton maši žile

Maraton je tekaška preizkušnja, dolga 42,195 km. Je najtežja športna disciplina. To razdaljo naj bi po legendi pred 2500 leti pretekel grški vojak Fidipid. Po bitki na Maratonskem polju, kjer so Grki leta 490 pred našim štetjem porazili Perzijce, naj bi brez postanka pretekel razdaljo od Maratona do Aten, kjer je z besedami "zmagali smo" obvestil senat o velikem dogodku, nato pa na mestu umrl zaradi izčrpanosti. Dandanes je letno organiziranih več kot petsto maratonov, na mnogih morajo tekače zaradi izčrpanosti oživljati, žal, nekatere tudi neuspešno. Če se hočemo katerega udeležiti, se moramo nanj dobro pripraviti, zato prisluhnimo besedam izkušene tekačice Barbare Markun, magistre farmacije iz Gorenjskih lekarn.

Ali je maraton brez priprav nevaren?

Maraton je absolutno škodljiv, če se nanj dobro ne pripravimo. Telesno in psihično. Predvsem je treba poslušati svoje telo pri številu, pogostosti in intenzivnosti treningov in tekmovanj. Vedno moramo upoštevati svoje počutje. Svojega telesa ne smemo nikoli izsiljevati. Največja napaka rekreativnih tekačev je, da se kampanjsko pripravljajo na maraton. To je lahko zelo nevarno, ker mišic ne moremo v tako kratkem času pripraviti na maraton, denimo v enem mesecu. Mišice potrebujejo nekaj časa, da se dobro prekrvijo. To pa dosežemo le s tem, da redno tečemo. Potrebujemo kilometrino.

Ko je mišica dobro prekrvljena, je v njej veliko kisika, je bolj vzdržljiva in dobro opravlja svoje delo. Če je mišica slabotna, trpijo okolna tkiva in vezi, posledica tega pa je, da se lahko poškodujemo. Le dobro pripravljene mišice, lahko vzdržijo tako velik mišični napor, kot je maraton. Za dobro pripravljene tekače je zato maraton obremenitev, ki je zelo podobna obremenitvi na treningu. Tako kot denimo meni, ko je maraton le nadaljevanje treninga.

Smisel maratona je tudi v tem, da ga pretečemo v nekem zmernem času, ne pa, da zato potrebujemo šest ali sedem ur.

Katere maratone tečete vi in kako se nanje pripravljate?

S športom se ukvarjam že vse življenje; kot otrok sem se aktivno ukvarjala z alpskim smučanjem in tekom na smučeh, trenirala sem tudi atletiko. Tek se mi je priljubil v zadnjih letih, leta 2016 sem se začela rekreativno udeleževati tekaških prireditev. Najprej sem tekla na krajših razdaljah, to je na deset kilometrov, kasneje pa sem se začela udeleževati polmaratonov in maratonov. Pretečem en maraton na leto. Lani decembra sem se ga udeležila v Valenciji v Italiji. Letos maratona nimam v planu, bom pa šla zagotovo naslednje leto.

Kako dolgo traja priprava?

Vse leto je potrebno trenirati, intenzivneje pa kake tri mesece prej. V zadnjih treh mesecih delam predvsem na volumnu kilometrov. Tedaj pretečem tudi več kot sedemdeset kilometrov na teden. Lahko bi se maratona udeležila z manj pretečenimi kilometri, vendar to dolgoročno ni v redu, kajti zelo nevarno je za poškodbe. Želim še dolgo teči, saj mi tek zelo veliko pomeni, takrat se umaknem v svoj notranji mir, ki mi je zelo dragocen. Mnogi me sprašujejo, kaj mi je tega treba, če se mi splača toliko »matrati«. Druge spet skrbi za moje zdravje. Ti očitki me ne odvrnejo od teka. Za sebe vem, da poslušam svoje telo. Ne pretiravam in to se odraža tudi v tem, da v zadnjem času nimam poškodb. Večkrat sem bila poškodovana, ko sem še tekmovala na deset kilometrov kot pa zdaj, ko se udeležujem maratonov.

Za uspešne maratone brez poškodb se moram zahvaliti tudi Alešu Homovcu, ki z medicinskim aparatom Tensiomed Arteriograph meri starost/elastičnost ožilja. Pri njem redno opravljam meritve elastičnosti arterij, tako pred sezono kot v času tekmovanj. Motor tekača je srce in odvisen je od arterij. Pretirana in nepravilna vadba lahko poškoduje arterije, zmanjša elastičnost arterij. Zato so Aleševi nasveti zelo dobrodošli. Za pripravo na hude napore in po hudih naporih si pomagam z naravnimi formulami, ki jih svetuje, to sta Cardio plus in Elastin plus, ki delujeta sinergistično.

Tudi moja 21-letna hčerka Nina Zadravec, ki je vrhunska športnica, članica mladinske biatlonske reprezentance, redno opravlja meritve svojih arterij in srca pri Alešu Homovcu. Ima zelo dobre rezultate arterij. Svetuje ji tudi glede športne prehrane in prehranskih dopolnil. Tekmuje v svetovnem pokalu, kjer ima nekaj zelo dobrih uvrstitev. Na svetovnem mladinskem prvenstvu 21. decembra lani v Franciji je bila na zasledovalni tekmi tretja.

Maraton je absolutno škodljiv, če se nanj dobro ne pripravimo, telesno in psihično

 

Nepripravljeni tekači lahko na maratonu dobijo tudi srčni zastoj. Ste kdaj to videli od blizu?

Da. Denimo, predlani so na maratonu v Palmanovi v Italiji oživljali dva slovenska tekača, enemu žal niso mogli več pomagati. Problem je v tem, da si nekateri tekači pomagajo, za dosego boljšega rezultata s prehranskimi dopolnili, kot so na primer kofein, guarana, red bul in drugo. To je lahko zelo nevarno, saj lahko dolgoročno privede tudi do srčnega zastoja.  Zato je zelo škodljivo, če pretiravamo. V nasprotnem primeru pa, ko smo na maraton dobro pripravljeni, le ta predstavlja le nadaljevanje treninga in dodatno motivacijo za naprej.

Kako doživljate maraton?

Kot osebni preizkus telesa in duha. Ne jemljem ga kot izčrpavanje telesa. Ko sem na maratonu del množice tekačev, ki se odvija kot neskončna reka, so to res nepopisni občutki. Takrat sem čisto v nekem svojem svetu. Res, da ima vsak tekač na maratonu tudi krizo, vendar, ko pretečeš ciljno črto, pozabiš na vse.

V kolikšnem času ga pretečete vi?

Moj najboljši čas je 3 ure in 55 minut. Povprečen čas maratona za ženske v Sloveniji pa je 4 ure 15 minut. Za boljši rezultat na maratonu, moraš za vsako minuto ogromno trenirati, zelo pomembni pa so tudi intrervalni treningi, ki veliko pripomorejo k dobremu rezultatu.

Zakaj je tek blagodejen na telesni, duševni ravni...?

Redna vadba oziroma gibanje je del zdravega življenjskega sloga; dokazano je, da neposredno zmanjša možnost, da zbolimo za kroničnimi boleznimi, denimo za rakom. Med tekom se sproščajo tudi endorfini, hormoni sreče in serotonin, hormon, ki izboljša razpoloženje in je v antidepresivnih sredstvih. Vemo pa, da samo gibanje nima tako dobrega učinka, če hkrati ne živimo zdravo.

Zaključna misel?

Ne živimo zato, da bi tekli, temveč tečemo za užitek, da zdravo živimo.

Hčerka mag. Barbare Markun je Nina Zadravec, članica mladinske biatlonske reprezentance; stanje svojih arterij in srca redno preverja pri Alešu Homovcu, ki z medicinskim aparatom Tensiomed Arteriograph meri starost/elastičnost ožilja. (sliko še pošljem) Foto osebni arhiv Nina Zadravec

Tatjana Svete