Angeli obstajajo

 

To je zgodba iz preteklosti, ko sem bila na začetku moje duhovne poti. Brala sem veliko knjig z duhovno vsebino in o angelih, skratka vse s tega področja. Nekega dne sem dobila knjigo o angelih, ki me je zelo pritegnila. Opisuje srečanja z angeli, pomoč angelov v vsakdanjem življenju in sploh stvari, ki so mi bile še tuje, sem pa želela o njih spoznati malo več.

Prebrala sem, kako priklicati določenega angela. Odločila sem se, da pokličem angela Rafaela, nisem se niti poglabljala, v kakšni svetlobi se pojavi. Odšla sem v svojo sobico, se podala v meditacijo, ki sem jo pač takrat obvladala, in ga priklicala, kot je pisalo.

Nisem pričakovala, da se bo to res zgodilo. Najprej sem zagledala zeleno piko v daljavi, ki se je bližala, po telesu sem čutila mravljince in bolj ko se je ta pika bližala, večja je postajala, in občutila sem zelo močno toploto, kot bi bila v peči. Nisem mogla odpreti oči, niti se premakniti. Bolj ko se je približeval, bolj je dobival obliko. Na koncu je bila oblika človeka, vendar samo svetloba zelene barve in okoli njega zlata obroba, ampak vse, kot da žari.

To je trajalo nekaj sekund – ne morem preceniti koliko, a zame je bilo precej, ker sem se zbala, kaj bo, bilo je tako nenavadno! Sploh se nisem mogla premakniti, niti odpreti oči. Potem pa se je počasi začel odmikati, spet je postajal vse manjši, se spet združil v piko in izginil.

Popustila je vročina in mravljinci in končno sem lahko odprla oči. To je bila zelo nenavadna izkušnja, ki pa se ni več ponovila, čeprav sem poskušala še večkrat. Čeprav sem sedaj duhovno, vsaj mislim, višje, se to vseeno več ne ponovi.

Mislim, da mi je bilo pokazano, da angeli obstajajo, kajti takrat sem dvomila o tem. Bilo mi je zanimivo, a hkrati neverjetno.

Pozneje sem imela kar nekaj izkušenj o najdenju predmetov, ki sem jih izgubila, pa so me angeli pripeljali prav tja, kamor nikdar ne bi pogledala. Sedaj pa sem se navadila, da se niti ne trudim iskati; samo pomislim, naj mi pomagajo najti, in po navadi mi prav vse pomagajo najti. Moraš pa se tudi znati zahvaliti, ne samo zahtevati. Predvsem pa se moraš truditi, da duhovno rasteš, kar pa nam vedno ne uspe. Ko padeš, se moraš pobrati, vedno znova, bogatejši za novo izkušnjo.

Verica