Zadosti cinka, železa, kalcija in vitamina D, ključnih za rast in spomin, si najstnik zagotavlja s krepkim zajtrkom, ki vsebuje veliko mlečnih izdelkov, in z vmesnimi obroki iz orehov in suhega sadja. Za pomirjanje čustvenih in hormonskih viharjev naj sega predvsem po živilih, ki »hladijo«, kot so puranje meso in kumare, a naj se izogiba hitro pripravljeni hrani. To so nasveti za mlade moške, fante, v knjigi Prehrana 21. stoletja za moške avtorice dr. Lejle Kažinić Kreho, iz katere povzemamo članek. V knjigi pa so seveda nasveti za vse prilike moškega življenja.

Če te vrstice prebere mati mladega najstnika, naj se samo spomni, kako se je počutila v nosečnosti: povečan tek spričo hormonske zmede, občasno prekipevanje čustev, kakršno sicer zanjo ni značilno, spremenjen videz telesa … Da, podobno se zdaj počuti tudi vaš najstnik, pesti pa ga še dodatna težava, da še nima v celoti razvitega čelnega dela možganov, odgovornega za nadzor čustev in dražljaja, ki razlikuje sprejemljivo od nesprejemljivega; ta del možganov menda dozori v zgodnjih dvajsetih letih.

Za pomirjanje hormonskih viharjev naj fantje segajo po živilih, ki »hladijo«, kot so puranje meso in kumare.

VEČJI IN TEŽJI

Danes so najstniki povprečno tri centimetre višji in polpeti kilogram težji, kot so bili njihovi očetje v tem obdobju. V puberteto vstopajo devet mesecev prej in tudi prej spolno dozorijo. Seveda te spremembe spremljajo tudi spremembe v prehrani, kajti zdaj ne jedo le več, ampak se v njih oglaša tudi veliko večja potreba po nekaterih hranljivih snoveh, ki jih potrebujejo precej več kakor v drugih življenjskih obdobjih. Že grški znanstvenik Galen je v svojih zapisih opisoval mlade ljudi, ki da pojedo vse, kar dosežejo, in zdi se mi, da tudi danes ni kaj prida drugače. Vendar sta danes proizvodnja in prodaja hitro pripravljene hrane tako močni, da je skoraj tretjina mladostnikov predebelih, večina pa jih sploh ne razmišlja, da bo to, kar jedo zdaj, močno vplivalo na njihovo zdravje, ko odrastejo. Najstniki se zdaj »osamosvajajo«, postajajo neodvisni, vendar upam, da jim bodo naslednja priporočila pomagala spoznati, da je pravilna prehrana neizogibni del njihovega novega, kakovostnega in neodvisnega življenja v prihodnosti.

ZA MOŠKO MOČ

Čudoviti cink, železo, vitamini iz skupine B, kalcij in vitamin D so življenjsko pomembni za zdrav razvoj dejavnega najstnika. Pravim, čudoviti cink, saj ta izjemna rudnina v marsičem vpliva tudi na kakovost njegovega poznejšega življenja. Prav v najstniških letih pa ga potrebuje za zdrav razvoj moških reproduktivnih organov. Zato mora najstnikova hrana vsebovati s cinkom bogata živila, kot so rdeče meso, sir, sezamovo seme, stročnice, mleko, pusti mlečni izdelki in bučna semena. Če kupujemo pripravke, posebej namenjene najstnikom, pazimo, da vsebujejo cink in da priporočeni izdelki ne presegajo petnajst miligramov cinka na dan – čeprav mislim, da se bodo glede na raziskave v bližnji prihodnosti dnevne vrednosti cinka spremenile.

Razlog?

Cink je poglavitna rudnina, pomembna za kakih sto encimov, potrebnih za obnavljanje celic, za imunost, za sintezo beljakovin, celjenje ran, vid, občutek okusa in vonja in za naš vsakodnevni boj s prostimi radikali, zaradi katerih se staramo. A čezmerni odmerki cinka utegnejo škodljivo vplivati na presnovo in na vsrkavanje poglavitnih hranljivih snovi v telo, kot so baker, magnezij in železo, ki je za najstnika posebno pomembno, ker tudi povečan vnos železa vpliva na navedene encime, potrebne za pravilno presnovo. Dnevni odmerki cinka za dečke, stare od osem do trinajst let, nikakor ne smejo presegati triindvajset miligramov, za fante med štirinajstim in osemnajstim letom pa štiriintrideset miligramov.

Najstnik naj se dobro »oboroži« s cinkom, saj ga bo pozneje v življenju zelo potreboval

BOLJŠE UČENJE

Zdi se, da je pri najstnikih cink pomemben tudi za boljše učenje. Vpliv cinka na motoriko, kognitivno in psihosocialno funkcijo pri otrocih in odraslih je bil znan že prej, raziskava, objavljena leta 2005 v ameriški reviji Experimental Biology, pa je prav pri najstnikih prva potrdila povezavo med priporočenim vnosom cinka in sposobnostjo za učenje. Dr. James Portland in njegovi sodelavci iz znanstvene ustanove Grand Forks Human Nutrition Research Centre v Severni Dakoti so testirali 209 mladostnikov (111 deklet in 98 fantov) iz sedmega razreda osnovne šole, ki so deset do dvanajst tednov, razen ob koncu tedna, pili sadne sokove brez cinka, in druge z deset ali dvajset miligrami cinka v obliki cinkovega glukonata v sokovih. Skupina fantov, ki so pili sokove, obogatene z dvajset miligrami cinka, je pokazala večjo socialno zrelost, boljši učni uspeh in boljši vizualni spomin v primerjavi s kontrolnima skupinama. Raziskava je še zanimivejša, ker skupina fantov, ki so pili sokove, obogatene samo z deset miligrami cinka, ni pokazala pomembnejšega izboljšanja. Od deset do petnajst miligramov cinka pa je priporočen dnevni odmerek te življenjsko pomembne hranilne snovi, ki je marsikomu primanjkuje (kaže, da nam od vseh hranilnih snovi najbolj primanjkuje prav cinka). Če bodo to potrdile tudi nadaljnje raziskave, bo po vsej verjetnosti vprašljiv sedanji priporočeni dnevni odmerek cinka prav za moške v tem obdobju. In dotlej? Mislim, da bi morali bolj skrbeti, da najstniki na dan zaužijejo dovolj živil, bogatih s cinkom, predvsem pa, da jih vsebujejo vmesni in glavni obroki. Posebej bi morali biti pozorni, kaj jedo najstniki v glavnem obroku v šoli, ker je prav ta pomemben za boljše umske dosežke in zbranost!

R. M.

NOW L-OptiZinc (100 cinkovih kapsul)

Prehrana 21. stoletja za moške