»Po svetu so milijoni bolnikov, ki naj bi imeli neozdravljivo Alzheimerjevo bolezen, a imajo v resnici bolezen, ki je ozdravljiva. To je prvi škandal. Drugi škandal pa je dejstvo, da nikogar iz medicinske stroke ali medijev to sploh ne zanima,« v knjigi Mit o demenci trdi angleški zdravnik dr. Vernon Coleman. Ocenjuje, da bi lahko vsaj polovico posameznikov z diagnozo demence ozdravili v tednu ali dveh.
»Najmanj polovica bolnikov z diagnozo Alzheimerjeve bolezni v resnici trpi za nečim povsem drugim.«
Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da za demenco danes po svetu trpi kakšnih petinpetdeset milijonov ljudi, čeprav je ta ocena po mnenju avtorja knjige veliko prenizka. Kar polovica vseh oskrbovancev v domovih za ostarele naj bi namreč trpela za demenco te ali one vrste. V Sloveniji je ta čas okoli štirideset tisoč bolnikov z demenco.
»Po uradnih številkah Alzheimerjeva bolezen povzroča nekako dve tretjini primerov demence. To je brez dvoma velikansko pretiravanje. Moja strokovna ocena je, da najmanj polovica bolnikov, ki so jim potrdili diagnozo Alzheimerjeve bolezni, v resnici trpi za nečim povsem drugim. Prva tri mesta neustrezno diagnosticiranih primerov zasedajo zmedenost zaradi jemanja zdravil, pomanjkanje vitamina B12 in normotenzivni hidrocefalus,« piše dr. Vernon Coleman.
ZDRAVILA NA RECEPT
Že ko sta z ženo Antoinetto Coleman leta 2003 napisala knjigo Kako premagati zdravstvene težave v starosti od 50 do 120 let (How To Conquer Health Problems Between Ages 50 And 120), sta poudarila, da so običajen vzrok demence zdravila na recept: »Povsem možno je, da so najpogostejši vzrok demence zdravila na recept in ne Alzheimerjeva bolezen. Zelo verjetno bi lahko ozdravili več kot polovico primerov domnevne demence že zgolj s prenehanjem jemanja nepotrebnih zdravil na recept. Pomirjevala, hipnotiki, anksiolitiki in antidepresivi so najobičajnejši vzrok težav, od katerih so benzodiazepinska pomirjevala in uspavalne tablete, kot so Valium, Mogadon in Ativan, verjetno najpogostejši krivci.«
»Povsem možno je, da so najpogostejši vzrok demence zdravila na recept in ne Alzheimerjeva bolezen.«
Od takrat se je stanje le še poslabšalo, tako da je dr. Coleman zdaj povsem prepričan, da so zdravila na recept, in ne Alzheimerjeva bolezen, najobičajnejši vzrok demence. In da bi lahko več kot polovico domnevne demence ozdravili že z odpravo jemanja predpisanih, a nepotrebnih zdravil. V svoji knjigi Zgodbe o benzodiazepinih (The Benzos Story) je izpostavil, da mnogi bolniki jemljejo ta zdravila več kot deset let, ne da bi sploh kdaj obiskali zdravnika. Večina se jih ne zaveda, da je seznam stranskih učinkov teh zdravil zelo dolg ter da se lahko pri njih razvijejo vsi znaki in simptomi demence. Dokazi za to pa so dostopni že skoraj pol stoletja.
POMANJKANJE VITAMINA B12
Vsaj petina starejših od šestdeset let ima nizke ravni vitamina B12. Bolniki z nizko ravnijo vitamina B12 trpijo za nevropsihiatričnimi motnjami in za nevropatijo. Te motnje vključujejo depresijo, demenco, slušne halucinacije, samomorilne misli, duševni prepad in psihozo. Bolnikom se stanje hitro izboljša in njihovi simptomi preidejo, če prejmejo vitamin B12 (običajno v obliki preprostih in poceni injekcij). Injekcije prejemajo, dokler ni zaznati očitnega izboljšanja simptomov, čemur sledi redno preverjanje krvnih ravni vitamina B12.
Pomanjkanje vitamina B12 pa ni deležno potrebne pozornosti iz treh razlogov. Večina zdravnikov na možno pomanjkanje vitamina B12 niti ne pomisli in zato ne predpiše preiskave. Drugič, normalne vrednosti se razlikujejo od laboratorija do laboratorija. In tretjič, laboratoriji, ki izvajajo krvne preiskave, običajno sporočajo napačne normalne vrednosti. Če zdravnik pošlje krvni vzorec v laboratorij, bo verjetno prejel izvid, po katerem bolniku primanjkuje vitamina B12 šele pri vrednosti pod 180 pg/ml, kar je povsem napačno. Bolnik je v nevarnem pomanjkanju že pri krvnih vrednostih pod 400 pg/ml. In to pomanjkanje se lahko odpravi z nekaj injekcijami vitamina B12. Ker vitaminska dopolnila in pripravki za injiciranje niso patentirani, so sila poceni in z njimi nihče ne more veliko zaslužiti. Namesto rutinskega preverjanja ravni vitamina B12 pri vseh bolnikih, zdravniki raje preverjajo raven holesterola, saj zdravljenje njihovih povišanih vrednosti (ki so prav tako vprašljive) s statinskimi zdravili prinaša farmacevtskim družbam pravo bogastvo.
NORMOTENZIVNI HIDROCEFALUS
Pet do deset odstotkov bolnikov z diagnozo Alzheimerjeve bolezni ali demence v resnici trpi za ozdravljivim obolenjem normotenzivnega hidrocefalusa. Pri tej redno diagnosticirani bolezni so glavni simptomi razkrečena, nestabilna hoja, nagnjenost k pogostejšim padcem (običajno padanje nazaj), inkontinenca in demenca. Lahko so prisotni glavoboli.
Prostor med možgani in lobanjo je zapolnjen s cerebrospinalno tekočino ali možgansko tekočino, ki jo tvorijo možgani in kroži znotraj in okoli možganov ter se zlagoma vsrka. Pri tem obolenju pa se možganska tekočina ne vpija tako hitro, kot se tvori. Ko je je v možganih in okoli njih preveč, začne pritiskati na možgane od zunaj in se nabirati v votlinah znotraj možganov, kar povzroča pritisk na možgane od znotraj. Če problema ne odpravimo, so poškodbe možganov sčasoma nepopravljive.
Najnatančnejši način postavljanja diagnoze sta lumbalno punktiranje in odstranitev nekaj odvečne možganske tekočine iz okolice hrbtenjače in možganov. Če po treh do štirih pride do izboljšanja, je diagnoza te bolezni zelo verjetna.
Bolezen razmeroma zlahka pozdravijo z odstranitvijo presežka cerebrospinalne tekočine – preprostim in relativno poceni operativnim posegom, ki običajno prinese trajno ozdravitev, zato ni potrebe po dolgotrajnem jemanju zdravil. To je verjetno razlog, zakaj je farmacevtska industrija na splošno tako dejavna pri zatiranju zanimanja zdravnikov za to bolezen.
D. N.
Razširjen članek si lahko preberete v reviji Misteriji, št. 362 (september 2023)
Knjiga: Mit o demenci – večino bolnikov z demenco lahko ozdravimo
.
