Vse več ljudi je debelih, tudi mnogo mladih, otrok. Razlogov je veliko. Menda je en ne tako redek razlog za debelost tudi dehidracija ali pomanjkanje vode v telesu. In smo o tej domnevi povprašali Roberta Ostermana, avtorja knjižice, drobnega priročnika za zdravljenje z vodo dr. Voda – zdravi z vodo. V njej je povzel dela dveh neodvisnih avtorjev in lastne izkušnje. Šokantna resnica o vodi je ta, da Niste bolni, žejni ste, ker Telo kliče po vodi! V tem stavku je združil naslova knjig dveh največjih svetovnih avtoritet, ki sta oznanjala resnico o pomembnosti količine in kakovosti vode za človeka in vsa bitja na zemlji: Telo kliče po vodi Fereydoona Batmanghelidja in Šokantna resnica o vodi (Shocking Truth About Water) dr. Paula Bragga.
Večino bolezni povzroča nezavedna dehidracija ali pomanjkanje vode v telesu, a današnji medicinski strokovnjaki to zanemarjajo.
Avtor priročnika nas poučuje, da večino današnjih bolezni povzroča nezavedna dehidracija ali pomanjkanje vode v telesu. Današnji medicinski strokovnjaki to zanemarjajo. Glavni igralec v priročniku je dr. Voda – čista navadna pitna voda – temeljna snov in poglavitno gibalo vsega dogajanja v človeškem telesu in zato dr. Voda zdravi samo z vodo.
Ali trditev, da bi voda lahko ozdravila vse bolezni, ni preveč smela?
Ob poplavi farmacevtskih sredstev je težko verjeti, da bi lahko navadna voda iz pipe pozdravila večino današnjih bolezni. Pa vendar sem prepričan, da je to res. Največja škoda v zgodovini medicine je dejstvo, da zdravniki ne razumejo oziroma nočejo razumeti različnih klicev telesa po vodi. Pomanjkanje vode v telesu se ne kaže samo s suhimi usti. So še mnogi drugi prefinjeni kazalci dehidracije in žeje.
Kateri?
Ti so lahko glavobol, bolečina v kolenu, visok krvni tlak … Preprosto dejstvo je, da dehidracija lahko povzroči bolezen. Vsi vemo, da je voda dobra za telo. Zdi pa se, da ne vemo, kako nujna je za našo blaginjo. Ne vemo, kaj se dogaja telesu, če ne zadovoljimo njegovih dnevnih potreb po vodi. Zasnova človeškega telesa je popolnejša, kot si lahko predstavljamo, in telo je v glavnem sestavljeno iz vode. Moški imamo to srečo, da smo v odrasli dobi bolj »vodni« in sicer do 72 odstotkov, ženske pa do 55 odstotkov. In kje je bomo dobili dovolj, če je ne pijemo redno?
In vi niste ne zdravnik ne farmacevt?
To, da nisem medicinec ali farmacevt, pa je seveda moja velika prednost, saj nisem odvisen od njihovega financiranja.
Zakaj medicina ne zdravi bolezni z vodo?
Klinične bolnišnice in raziskovalne ustanove so zelo odvisne od denarja zdravstvene industrije. Temu primerno raziskovanje in medicino že dolgo usmerja prav farmacevtska industrija. Prodajo farmacevtskih izdelkov se spodbuja z dobro plačanimi farmacevtskimi zastopniki, intenzivnim oglaševanjem ter »darilci« za zdravnike. Kronična dehidracija pa ubija boleče in prezgodaj, njene prve znake pa zdravniki imenujejo »bolezni neznanega izvora«!
Če ne pijemo čiste vode, pa je voda v čajih, kavi, pivu, sokovih …
Tekočina in voda nista eno in isto. Uveljavljeno je preprosto, a zelo zmotno prepričanje, da lahko čaj, kava, alkohol in druge pijače nadomestijo navadno vodo. Res je v pijačah voda, a so v njih tudi dehidracijske snovi, ki iz telesa odstranjujejo vodo, v kateri so raztopljene. Pa še nekaj vode iz telesnih zalog. Premalo pitja vode je zelo vprašljivo predvsem pri otrocih; navajamo jih na gazirane pijače in sokove. To pomeni samoomejevanje telesne preskrbe z vodo. Na splošno s takšnimi napitki ni mogoče zadostiti telesnim potrebam po vodi. Hkrati privajenost na njihov okus zmanjšuje potrebo po pitju vode. Medicina se ne zaveda številnih kemičnih nalog vode v telesu.
Kronična dehidracija ubija boleče in prezgodaj, njene prve znake pa zdravniki imenujejo »bolezni neznanega izvora«!
Pravite, da premalo pitja vode redi?
Seveda! Položaj postane dramatičen, ko ne prepoznamo telesnih znakov žeje. Namesto da bi pili, še več jemo. Med stresom postane telo dehidrirano. Razlog za rejenje je preprost: jemo, da bi možganom zagotovili energijo za njihovo nenehno dejavnost. Toda po zaužitju hrane je pride v možgane le približno dvajset odstotkov. Ostanek se shrani, če mišice z dejavnostjo ne porabijo tistega deleža energije, ki jim je namenjen. Če je vir energije voda, se to ne dogaja; presežek vode izločimo kot seč. Različne zapletene signale, ki jih sprožajo telesni mehanizmi za varčevanje z vodo med hudo in dolgotrajno dehidracijo, medicina v tej nevednosti razlaga kot znake bolezenskih stanj neznanega izvora.
In?
Ta najosnovnejša napaka je klinično medicino speljala na krivo pot, zdravnikom pa onemogoča, da bi bolnikom svetovali preproste preventivne ukrepe in jim ponudili preprosto fiziološko zdravljenje nekaterih hudih bolezni. Ob pojavu takšnih signalov bi morali telesu zagotoviti vodo, da bi jo sistemi za varčevanje ustrezno razporedili. Toda zdravnike so izšolali, da te signale utišajo s kemičnimi sredstvi. Seveda se ne zavedajo pomena te hude napake. Različni signali, ki jih porajajo telesni razdelilni sistemi, so kazalci lokalne žeje in izsušenosti. Na začetku jih je mogoče odpraviti s povečanim pitjem same vode. Če pa jih neustrezno obravnavamo z uporabo komercialnih kemičnih snovi, vodijo v patološke spremembe in porodijo bolezen. Žal se napaka nadaljuje, za obvladovanje novih simptomov in zapletov dehidracije je potrebnih vse več in več zdravil, dokler bolnik končno ne umre. Ironija? Ko se to zgodi, zdravniki pravijo, da je pacient podlegel bolezni.
In zakaj je tako?
Že od vsega začetka je veljalo, da ima telesna voda le vlogo topila in prostorskega polnila, ki je hkrati transportno sredstvo. Vodi niso pripisovali nobenih drugih funkcionalnih lastnosti. Temeljno razumevanje današnje »znanstvene« medicine temelji na izhodiščih, nastalih ob zori sistematičnega proučevanja. Zato topljence še vedno obravnava kot regulatorje, vodo pa le kot topilo in telesni transportni medij. Na človeško telo še danes gledajo kot na veliko »epruveto«, polno trdnih snovi različne narave, na vodo pa kot na kemično nepomembno »embalažo«.
V priročniku povzemate dva avtorja, dr. Batmanghelidja in dr. Bragga. Kdo vam je bolj blizu?
Dr. Fereydoon Batmanghelidj meni, da je najbolj pomembna zadostna količina čiste vode. Dr. Paul Bragg je šel še korak dlje in je zagovornik izključno destilirane vode v zadostni količini! Ugotovitve teh dveh pionirjev zdravja dnevno upoštevam, pijem pa večinoma destilirano vodo. Destilirano vodo pijem od dneva, ko sem prvič pogledal na dno destilatorja po opravljeni destilaciji. Nabrane anorganske snovi so še dodatno nagnile tehtnico v prid dr. Bragga, ki ves čas poudarja bistveno razliko med anorganskim in organskim. Poudarja, da je destilirana voda edina čista voda – edina vrsta vode, ki bi jo morali piti. Edini proces, s katerim se pridobi povsem čista voda, je destilacija. Z destilacijo izpareva izključno voda – H2O, za sabo pa pušča sledi anorganskih mineralov in drugih nečistoč. Anorganske snovi lahko predelajo samo rastline s fotosintezo, za človeka pa so anorganske snovi vir težav in bolezni!
Vi sami pa se boste morali po prebrani knjižici odločiti o tem, kakšno in koliko vode boste pili. Destilirano ali iz vodovodnega omrežja? Čeprav se nam vsem zdi, da je voda le voda, temu seveda ni tako. Barva oziroma brezbarvnost vode nas mogoče še lahko preslepi, razliko v okusu in vonju pa bo zaznal že površen opazovalec.
Koliko vode naj bi popili?
Predlagam, da za začetek povečate količino popite vode vsaj na količino po formuli, da svojo težo delite s 36 – če imate denimo 72 kilogramov, je najmanjša dnevna količina popite vode dva litra. Priporočam tudi nakup destilatorja ali montažo ustreznih filtrov. To je investicija, ki se vam bo povrnila z boljšim zdravjem brez bolečin.
R. M.
