Reinkarnacija pomeni cikel rojstev in smrti.

»Kot ima fizični svet svoje zakone, jih ima tudi finosnovni svet. Govorimo o duhovnih ali kozmičnih zakonih. Beseda kozmos v grščini pomeni red. Živimo torej v urejenosti oziroma smo del tega. In red se podreja zakonitostim, drugače ne bi bil red. Bil bi kaos ali v grščini nered. Torej smo del reda in njegovih zakonov,« razlaga Jan van Helsing v uspešnici Roke proč od te knjige!. Knjiga je pri Ari pravkar izšla v ponatisu.

Jan van Helsing je s svojimi knjigami dal veliko ljudem začetne impulze za gledanje sveta z drugačnimi očmi, da bi v prihodnosti živeli samostojneje in zavestneje. Posvečanje duhovnim temam človeka namreč umiri, ga uravnoteži, napravi bolj razumevajočega, strpnejšega. Hkrati pa neposrednejšega, samozavestnejšega, pogumnejšega. Bolj pripravljenega na tveganje, da bi šel po svoji poti v skladu z duhovnimi zakoni. Po njem zato povzemamo, kateri so ti zakoni, ki prevevajo vse naše življenje.

ZAKON KARME

Kavzalni zakon je zakon vzroka in učinka. Lahko ga izrazimo s stavkom »Kar sejemo, to žanjemo«. Po zakonu o setvi in žetvi bomo, če sejemo uničevalno, tudi želi uničevalno. Če sejemo jezo in sovraštvo, ju bomo tudi želi. Ta zakon se imenuje tudi zakon izravnave ali zakon karme. V sanskrtu pomeni karma dejanje, tudi pot služenja. Temelji na tem, da se ljudje očitno lahko naučimo pravega ravnanja po božansko-duhovnih zakonih samo tako, da sami pozneje občutimo in doživimo isto, kar smo prej storili drugim živim bitjem. To vsekakor ni kazen, kot na to pogosto gledajo kritiki in nevedneži. Služi bolj duševni rasti skozi spoznanje in dojemanje lastnih izkušenj. Ta zakon skrbi, da se vsak človek ali točneje vsaka duša tako dolgo spoprijema z istim problemom, dokler ga ne reši. Vsaka misel, vsako čustvo in vsako dejanje je nesmrtno in se vrne k nam kot bumerang. Od človeka zahteva polno odgovornost za lastno usodo.

Zakon karme ali izravnave služi bolj duševni rasti skozi spoznanje in dojemanje lastnih izkušenj.

Usodo je vendarle mogoče spremeniti. Saj kar odpošljemo s svojimi mislimi, se vrne k nam. Če naslednji dan sprejmemo odločitev, ki bo spremenila naše življenje v smeri ustvarjalnosti in ljubezni, se bo spremenila tudi naša usoda.

ZAKON ANALOGNOSTI

Zakon analognosti poznamo tudi kot hermetični zakon, po Hermesu Trismegistu: »Tisto, kar je spodaj, je enako tistemu, kar je zgoraj. In tisto, kar je zgoraj, je enako tistemu, kar je spodaj.« Marsikaterim je ta izrek znan kot »Kakor v nebesih, tako na zemlji«. To pomeni, da v makrokozmosu in mikrokozmosu vladajo iste zakonitosti.

Duh, zavest in duhovnost so omreženi s snovnostjo na naši materialni ravni. Vendar pa se zatika pri kakovosti in vrednosti onstranskih pojmov. Etika, ljubezen, modrost, spoznanje, resnica in mir so na zemeljski strani zagotovo samo odtis tistega, kar predstavljajo onstran. Če pomislimo, da človeški možgani do zdaj uporabljajo komaj dobrih dvajset odstotkov svojih zmožnosti in da je naša božanska iskra zakrnela v komunikaciji z božanskim, potem lahko samo slutimo, kaj bi lahko še pomenila trditev »Kakor zgoraj, tako spodaj«. K temu zakonu spada tudi trditev »Kakor znotraj, tako zunaj«. Telo je zrcalna slika duše in bolezen telesa zrcali notranje stanje, stanje duše.

ZAKON RESONANCE

Tako človek kot tudi duhovni svet podlegata, enako kot glasbene vilice ali radijski sprejemnik, zakonu resonance. Sprejemnik, ki je nastavljen na ultrakratke valove, ne more sprejemati srednjih ali dolgih valov. Pri človeku je enako. Če je oseba nasilna in polna sovraštva, ni sprejemljiva za ljubezen. Vsak lahko zazna samo področja resničnosti, s katerimi niha v resonanci. Na tem temeljita izreka »Vsak vidi samo to, kar hoče videti« oziroma »Okolje je zrcalo tebe samega«.

Naše okolje nam vedno pokaže to, kar izžarevamo mi sami. Če lažemo, tudi drugi lažejo nam. Če smo boječi, se bomo spopadali s svojimi bojaznimi. Če smo v resonanci z ljubeznijo, privlačimo ljubezen. Če živimo v veselju, vedno najdemo nekaj, zaradi česar se veselimo. To se imenuje resonančna sposobnost. Če spremenimo svoj pogled, nam to kot v zrcalu pokaže naše okolje.

ZAKON O REINKARNACIJI

Zakon o reinkarnaciji temelji na zakonu ritma.Ritem ima opravka s ponavljanjem in cikli. Kot moramo deliti življenje v materiji na dva pola, žensko in moško, tako delimo tudi življenje v tostranstvo in onstranstvo. Če umremo v tostranstvu, se rodimo v onstranstvo in doživljamo onstranstvo kot resničnost. Ko zapustimo onstranstvo, se rodimo v tostranstvo. Rojstvo in smrt oziroma tostranstvo in onstranstvo sta dve strani iste medalje.

Igra rojstev, smrti in novih rojstev se konča, ko dosežemo določeno etično razvojno in zavestno stopnjo.

Vsa dejanja iz enega življenja, dobra in slaba, vzamemo s seboj v novo utelešenje, da bi izkusili prijetne in tudi neprijetne stvari, ki smo jih storili drugim v prejšnjem življenju. In se iz tega učili ter duhovno napredovali na podlagi spoznanj. To temelji na zakonu kavzalnosti.

Igra rojstev, smrti in novih rojstev se konča, ko dosežemo določeno etično razvojno in zavestno stopnjo. Iz kolesja ponovnega rojevanja se ločimo, ko opravimo vse naloge, ki smo si jih zadali, in doživimo vse dogodke, ki smo jih hoteli doživeti. Ko je to stanje enkrat doseženo, se lahko še vedno prostovoljno odločimo za utelešenje, mogoče zato, da bi stali ob strani prijatelju ali pa kot zakonski partner, mogoče kot zdravilec ali menih. Če pa si tega ne želimo več, se naša duša razvija naprej v finosnovnem svetu. In tudi ta je razdeljen na različne ravni in razsežnosti.

ŽIVLJENJE

Vse zakone skupaj lahko povzamemo v naslednjem stavku: »Vse, kar storiš božjim stvaritvam, bodisi dobro ali slabo, bodisi človeku ali živalim in rastlinam, se enkrat vrne k tebi kot dobro ali slabo.«

Vsi naši udarci usode imajo zato karmično ozadje. To pomeni, da imamo zdaj možnost izravnave, kar smo naredili nekomu drugemu. Regresija ali pa posvet z dobrim medijem je lahko v pomoč denimo pri karmično pogojenih boleznih, da izvemo za ozadje nekega trpljenja, nesreče, ovire ali blokade v življenju. Čim prej dojamemo takšno povezavo, tem hitreje nam jo uspe rešiti oziroma popraviti s pomočjo spoznanja, razumevanja in odpuščanja.

Pravo ozadje karmičnega zakona vsekakor ni, da iz življenja v življenje vlečemo s seboj smeti (ki nam jih pogosto vcepljajo kot »krivdo«), ki smo jih nalagali sebi in drugim. Temveč to, da vendarle enkrat dojamemo, da če zakon izravnave v popolnosti deluje v razdiralnem smislu, to logično velja tudi za ustvarjalen smisel. Torej vendarle poskusimo v sedanjosti sejati čim več dobrega, da bi lahko v svoji prihodnosti uživali prijetne sadove.

V Talmudu najdemo vse to zgoščeno v petih stavkih: »Bodi pozoren na svoje misli, kajti te postanejo besede. Bodi pozoren na svoje besede, kajti te postanejo dejanja. Bodi pozoren na svoja dejanja, kajti ta postanejo navade. Bodi pozoren na svoje navade, kajti te postanejo tvoj značaj. Bodi pozoren na svoj značaj, kajti ta postane tvoja usoda.«

D. N.

Knjiga: Roke proč od te knjige