Damjana Zupančič Božič

Bi radi končno sami pripravili orehov liker, lipov sirup z vrtnicami, namaz iz morskega koprca? Kaj pa omako iz kopriv, sivkin kolač, kekse z regratovimi cvetovi? Zeliščne čaje? Ali pa končno naredili svoje šentjanževo olje, ognjičevo mazilo, smiljevo kremo? Kaj pa serum za obraz, sivkino milo, repelent proti komarjem z rožmarinom? Pa ne veste, kje dobiti dobre recepte? Misteriji vemo: vse to dobite v knjigi Moje druženje z rastlinami, ki jo je s farmacevtsko natančnostjo napisala dr. Damjana Zupančič Božič, doktorica farmacevtskih znanosti.

Regačica je za večino ljudi samo nadležen trdovraten plevel, a po vsebnosti mineralov in vitaminov daleč prekaša gojeno zeleno zelenjavo.

V knjigi je oseminštirideset receptov, kako lahko uporabimo rastline. A ne rastline iz vseh vetrov in krajev, nam nepoznane, tuje. Posebnost knjige je, da so to le rastline, ki rastejo okoli nas. Kar takoj bomo potešili vašo radovednost, za katerih dvajset rastlin gre. Izdamo vam tudi dva recepta, ki ju najdete v knjigi.

OD ČEMAŽA DO OREHA

Čemaž (juha, pesto). Regačica (rižota, zeleni zmešanček). Regrat (topla solata s slanino, keksi iz cvetov). Velika kopriva (krompirjevi svaljki s koprivami, čaj za spomladansko čiščenje). Kraški šetraj (čajna mešanica, solata s stročjim fižolom in šetrajem). Žajbelj (maslo, mleko). Rožmarin (kruh, zeliščni kis). Melisa (ledeni čaj, skutni zavitek). Črni bezeg (sirup, marmelada). Ognjič (macerat, mazilo). Šentjanževka (olje, vino). Močvirski oslad (sorbet). Materina dušica (sirup, pečen krompir). Lipa (čaj, sirup z vrtnicami). Morski koprc (namaz, solata). Poprova meta (čaj, hladna omaka). Laški smilj (obnovitvena krema, serum s hialuronsko kislino za obraz). Sivka (kolač, solni piling za telo, milo). Čili (omaka, mazilo). Oreh (potica, liker).

Avtorica je vsaki rastlini namenila svoje poglavje, v katerem najprej predstavi svojo zgodbo v povezavi z rastlino, nato predstavi rastlino, zgodovino njene uporabe, uporabo rastline za zdravje in v kulinariki ter kako iz nje naredimo naravne kozmetične pripravke in jo morebiti uporabimo za sproščanje. Avtorica se namreč v prostem času posveča tudi formuliranju naravne kozmetike iz izvlečkov zdravilnih rastlin, pri čemer uporablja svoje strokovno znanje iz farmacevtske tehnologije in oblikovanja zdravil.

V nadaljevanju bomo predstavili dve rastlini in dva recepta.

SIVKIN KOLAČ

Sivka ima dokazano pomirjevalno in antidepresivno delovanje na živčni sistem, pomaga tudi zoper nespečnost. Ima protimikrobno, protivnetno, antioksidativno in protibolečinsko delovanje. Uporabimo pravo sivko (Lavandula angustifolia) iz domačega vrta.

Za testo potrebujemo: pet jajc, 100 gramov masla, 150 gramov sladkorja, deciliter jogurta, pol decilitra sivkinega hidrolata – izbirno, žličko izvlečka vanilje, 200 gramov moke, 100 gramov mletih mandljev, pecilni prašek, ščep soli, lupinico bio limone, žlico cvetov prave sivke.

Za premaz potrebujemo: tri decilitre sladke smetane, dve žlici pasirane skute, 30 gramov mletega sladkorja, lupinico bio limone, žlico cvetov prave sivke.

Rumenjake zmešamo s sladkorjem, dodamo zmehčano maslo, jogurt, sivkin hidrolat in izvleček vanilje. Nastrgamo lupinico bio limone in premešamo. Nato dodamo mlete mandlje, moko in pecilni prašek ter premešamo. Potem stepemo beljake. Proti koncu stepanja jim dodamo ščepec soli, da bo sneg beljakov bolj čvrst. Nato stepene beljake in suhe ali sveže sivkine cvetove rahlo ročno vmešamo v testo. Vlijemo v z oljem premazan pekač in pečemo pri 170 stopinjah Celzija štirideset minut.

Premaz pripravimo tako, da stepemo sladko smetano in dodamo skuto. Dodamo še sladkor in premešamo, da dobimo enakomerno maso. Pečen kolač dobro ohladimo in nato po celi površini premažemo s kremo. Kolač mora biti pred nanosom kreme popolnoma ohlajen. Na koncu sledi še pika na i – po vrhu posujemo lepe vijolične cvetove sivke, ki obogatijo videz in okus. Količino cvetov prilagodimo svojemu okusu. Če hidrolata sivke nimamo pri roki, ga nadomestimo z vodo.

Če se izogibamo laktozi, lahko recept prilagodimo tako, da namesto jogurta uporabimo mandljevo mleko. Za končni preliv namesto smetane in skute pripravimo bel preliv iz mletega sladkorja in beljaka ali limoninega soka. Seveda ne pozabimo na bistveni del – končni posip sivke.

ZMEŠANČEK IZ REGAČICE

Regačica (Aegopodium podagraria) je nevpadljiva, a vztrajna rastlina, ki poganja v vsakem prostem kotičku vrta in je za večino ljudi samo nadležen trdovraten plevel. A po vsebnosti mineralov in vitaminov daleč prekaša gojeno zeleno zelenjavo. Je izredno bogata z vitamini, zlasti z vitaminom C in A ter minerali (železo, kalcij, magnezij, natrij in mangan). Najboljši so prvi spomladanski listi, nežni, svetleči in svetlozeleni. Lahko jih jemo surove, tako da jih dodamo solati, ali naredimo pesto na enak način kot pesto iz bazilike. Liste običajno uživamo do cvetenja, to je do junija, potem ne več, saj imajo potem odvajalni učinek, razen če si tega učinka ne želimo. V tradicionalni medicini se rastlina uporablja proti revmatiodnemu artritisu in protinu, saj pospešuje izločanje sečne kisline.

V receptu za zeleni zmešanček iz regačice uporabimo sveže mlade listke regačice, ki poženejo nekje februarja. Zgodaj spomladi je regačica med prvimi svežimi zelenimi rastlinami, ki so nam na voljo. Regačica, pa tudi regrat in kopriva, so odlične za razstrupljanje, saj pospešujejo izločanje odpadnih snovi iz organizma.

Potrebujemo mlade liste regačice (približno dve pesti), 120 mililitrov vode, pol banane, pol jabolka, pol pomaranče, nekaj kapljic limoninega soka, led.

V mešalniku najprej dobro zmešamo regačico in vodo. Potem dodamo še ostale sestavine: na koščke narezano banano, jabolko in pomarančo. Pred mešanjem dodamo še ledene kocke. Namesto kock lahko uporabimo zamrznjeno banano. Zgoraj navedeno razmerje lahko tudi prilagodimo svojemu okusu. Preden postrežemo, še lepo okrasimo – list mlade regačice ne sme manjkati. Enako lahko pripravimo tudi zmešanček z regratom ali koprivo.

Tatjana Svete

Moje druženje z rastlinami