Večina ljudi ob poslabšanju vida poseže po dioptrijskih očalih in lečah, vendar pa jim to ne izboljša vida. Nekateri si skušajo vid izboljšati tudi brez uporabe pripomočkov, predvsem s posebnimi vajami za oči, ki jih je na začetku prejšnjega stoletja zasnoval oftalmolog dr. William H. Bates. Na vid pa je po naravni poti mogoče vplivati tudi z rastrskimi očali.
Rastrska očala naj bi najprej razvili za ruske astronavte kot varovalo pred slabšim vidom.
Na prvi pogled skoznje ni mogoče nič videti, saj niz luknjic v njih prepušča le malo svetlobe. A rastrska očala blagodejno vplivajo na vid, ko urijo očesne mišice. Najprej naj bi jih razvili za ruske astronavte kot varovalo pred slabšim vidom. Ker so ti ljudje pod hudimi telesnimi in duševnimi obremenitvami, bi stres lahko okvaril njihovo dobro sposobnost vidnega zaznavanja okolja.
OČESNA TELOVADBA
Rastrska očala nimajo korekcijskega dioptrijskega stekla, pač pa zatemnjeno ploščico s pikčasto mrežo – rastrom, tako da z njimi gledamo skozi majhne luknjice. Očala urijo očesne mišice tako, da jih – da bi videli celotno sliko bolj izostreno – prisilijo k skakanju od ene luknjice do druge. Zaradi luknjic so očesne mišice prisiljene neprestano delati in tako se okrepijo. Očala izboljšujejo ostrino vida in preprečujejo trudne oči. S tem očesnim fitnesom se hkrati izboljšuje krvni obtok v očeh in zaradi vsega tega človek boljše vidi.
Gledanje je zelo zapleten proces. Slika iz okolice, ki ponazarja svetlobni dražljaj, potuje prek roženice in zenice ter skozi sistem očesnih leč. Leča usmerja svetlobo v rumeno pego mrežnice, kjer se svetlobni dražljaj pretvori v električnega. Ta potuje po očesnem živcu v vidni center v možgane. Šele ko ti pretvorijo vidni vtis v vidno zaznavo, predmet res vidimo.
Ostrina slike predmeta je odvisna od zmožnosti očesne leče, da prelomi svetlobne žarke tako, da se usmerijo na točko najostrejšega vida na mrežnici – na rumeno pego. Možgani to usmerjajo s spreminjanjem zaobljenosti očesne leče prek očesnih mišic. S tem večajo ali manjšajo prelomno moč in izvajajo prilagoditev očesa za gledanje predmetov na blizu in daleč. Ob gledanju predmeta možgani z očesno mišico premikajo oko, da bi to doseglo najboljšo ostrino vida.
Če mišice ne opravljajo svoje naloge, ker so oslabljene, vid slabi in človek vidi megleno. Mišice zato potrebujejo vaje proti ohlapnosti in za čvrstost.
POMAGAJO DALJNOVIDNIM IN KRATKOVIDNIM
Glavne optične motnje vida so kratkovidnost, daljnovidnost, starostna daljnovidnost, astigmatizem in škiljenje. Daljnovidni ljudje ostro vidijo na daleč, na blizu pa slabše. Kratkovidni dobro vidijo na blizu, na daleč pa megleno.
S tem očesnim fitnesom se hkrati izboljšuje krvni obtok v očeh in zaradi vsega tega človek boljše vidi.
Rastrska očala vplivajo na dober vid tako pri daljnovidnih kot pri kratkovidnih ljudeh, pa tudi pri tistih s starostno slabovidnostjo, astigmatizmom in glavobolom zaradi naprezanja oči. Svetlobni žarki, ki prodirajo skozi luknjice v teh očalih, se namreč zberejo pred očesom in padejo naravnost na sredo mrežnice, na rumeno pego – kjer je vid najostrejši. Ostra slika pa spodbuja možgane, da prek očesnih mišic dosegajo nastavitev preostale ostrine.
Daljnovidnim ljudem rastrska očala najbolj pomagajo, ko z njimi gledajo na blizu, denimo, ko z njimi berejo ali pišejo, kratkovidnim pa, če z njimi gledajo bolj na daleč, na primer televizijo.
Koliko ta očala lahko popravijo vid, je odvisno od posameznika. Pomembno je, da jih začnemo nositi, ko naš vid še ni zelo okvarjen. Očala nosimo največ dve uri na dan. Prvih nekaj dni, ko so očesne mišice še manj gibčne in močne, jih nosimo deset do petnajst minut, nato pa vsak dan več.
A očala bodo spodbudno vplivala na vid le, če jih nosimo redno in dosledno vsak dan, varovalno pa nekajkrat na teden še potem, ko že vidimo ostreje; nošenje teh očal nima stranskih učinkov. Priporočljivo je, da jih nosimo tudi pri delu za računalnikom, denimo po pet minut vsako uro. Oči si med tem spočijejo, saj se tedaj ne naprezajo.
Rastrskih očal ne smemo nositi hkrati s kontaktnimi lečami ali očali z dioptrijo ter med vožnjo, saj zmanjšajo vidno polje. Očala tudi ne zdravijo težav z očmi zaradi sladkorne bolezni, visokega krvnega tlaka ter sive in zelene mrene.
VAJE ZA BOLJŠI VID
Oči so okno v svet, prek njih dobijo možgani več kot osem desetin vseh informacij o okolju. A v sodobnem svetu so zelo obremenjene, zato začne mnogim vid pešati. Zato predlagamo, da ob uporabi rastrskih očal vsak dan delate tudi vaje za oči. O njih se temeljito poučite v knjigi Očala? Ne, hvala! avtorjev Petra Amaliettija in Aldousa Huxleyja. Iz nje povzemamo nekaj napotkov.
Sproščanje: Ključna tehnika sproščanja po dr. Williamu H. Batesu je pokrivanje oči z dlanmi, pri katerem vsaka dlan prekrije svoje oko, ne da bi se ga pri tem dotikala, prsti rok pa so prekrižani na čelu. Pri tem se s komolci naslanjamo na mizo; če to počenjamo sede, jih naslonimo ob trdo blazino. Toplota dlani obseva oči in prebudi občutek varnosti in miru. Veliko ljudi nagonsko uporablja ta način, kadar so utrujeni ali bolni. Roke imajo v sebi še posebej zdravilno moč.
Mižanje: Prvi ukrep pri samozdravljenju vida in oči je, da se čez dan navadimo vsake toliko tudi malce mižati. Vzhodnjaki dobro vedo, da je vsako gledanje zelo intenzivna dejavnost, ki troši našo življenjsko energijo. Vsakič, ko zamižimo, si oči odpočijejo. Danes si ljudje marsikdaj niti več ne upamo zamižati, da ne bi zamudili kakega ključnega prizora na zaslonu, v katerega strmimo dolge ure. A poleg spanca je najboljši počitek za oči prav mižanje. Hkrati nas poveže z našim notranjim duševnim svetom.
Mežikanje: Dandanes so motnje vida marsikdaj posledica nenehnega zrenja v računalniški ali televizijski zaslon, med katerim človek pozabi kdaj občasno pomežikniti. Kakor hitro se boste navadili pogosteje utripati z vekami, bodo tudi vaše oči bolj sproščene. Normalno je mežikanje vsake tri sekunde. To mežikanje pa je zelo pomembno za zdravje zrkla, saj ga podmazuje. Zato se moramo navaditi, da med zrenjem v zaslon vsake toliko pomežiknemo.
Vzemite si čas in kakšno minuto mežikajte z očmi kar se da hitro in neutrudno. Nato za nekaj sekund zaprite oči in nato znova utripajte z vekami kakor metulj s krili. Ponavljajte vajo večkrat na dan, da se začnete zavedati lastnih oči.
Osredotočeno gledanje: Jogijska tehnika trataka ali osredotočeno gledanje v točko krepi očesne živce, blagodejno vpliva na bolezni očesa in šibi lenobo.
Najprej usmerite pogled na konico nosu: udobno in sproščeno sedite s pokončno hrbtenico in vratom. Pogled usmerite na vrh nosu za minuto ali dve, nato zamižite. To še nekajkrat ponovite, nato za nekaj časa zamižite in si odpočijte.
Gledanje obrvi. Po enominutnem odmoru usmerite pogled za eno ali dve minuti v točko pred obrazom. Nato spet zaprite oči in jih odpočijte.
Gledanje ramen. Nato s pokončnim telesom, ravnim vratom in glavo naravnost glejte eno ali dve minuti svojo desno ramo. Nato zamižite in si odpočijte. Postopek ponovite z levim ramenom.
T. S.
Rastrska očala za izboljšanje vida
