Ker se vitamin D3 na koži tvori le pod vplivom UVB-žarkov, ki Slovenijo dosežejo samo v času od 5. aprila do 5. septembra, ga moramo s prehranskimi dopolnili uživati vsaj sedem mesecev – od septembra do aprila. Glede na nujnost vitamina D za telo in ker se tudi poleti večinoma zadržujemo v zaprtih prostorih, pa vse leto. Dnevna potreba organizma po D-vitaminu je okoli 4000 IU ali mednarodnih enot. Ob jemanju vitamina D3 nujno potrebujemo tudi maščobo, vitamin K2 in magnezij.
Statistične ocene terapevtskih rezultatov so potrdile, da so potrebni odmerki vitamina D večkratno višji od uradnih priporočil.
O vitaminu D je napisanih veliko člankov, malo kje pa naletimo na konkretne podatke, koliko ga moramo jemati, da ga bomo imeli res dovolj. Kako to izračunamo, povzemamo po spletni strani Drclark.si, kjer so objavili tudi napotke strokovnjaka dr. Larsa von Olleschik-Elbheima glede D-vitamina.
Da lahko izračunamo dnevni odmerek, moramo najprej seveda vedeti, koliko ga sploh imamo. Najprej vedno izmerimo, kolikšno raven vitamina D3 imamo v organizmu. Kri damo v laboratoriju – denimo v Adria labu, kjer test stane petindvajset evrov, odvzem krvi pa dva in pol evra (naročniki na revijo Misteriji plačajo deset odstotkov manj). Raven vitamina D se meri v ng/ml (nanogramih na mililiter) ali v nmol/l (nanomolih na liter). En ng/ml je približno 2,5 nmol/l. Preverimo enoto pri svojem laboratorijskem rezultatu in jo ustrezno pretvorimo. Rezultat v nanogramih na mililiter pomnožimo z 2,5, da dobimo vrednosti v nanomolih na liter.
OD 40 DO 60 NG/ML
Statistične ocene terapevtskih rezultatov so potrdile, da so potrebni odmerki večkratno višji od uradnih priporočil. Zgodovinska mejna vrednost 20 ng/ml je kritično nizka; danes je ciljna zaželena vrednost D3 v organizmu od 40 do 60 ng/ml. Če smo bolni – v primeru raka, srčno-žilnih bolezni, trdovratnih kroničnih okužb, na primer neustrezne črevesne flore, raznih črevesnih gliv, kot je Candida albicans, ter drugih resnih bolezenskih stanj pa so potrebne še višje ravni od 60 ng/ml.
Dr. Lars von Olleschik-Elbheim loči šest ravni koncentracije vitamina D:
1. Manj kot 20 ng/ml (50 nmol/l) – kritično nizka raven.
2. 21 do 30 ng/ml (51,5 do 75 nmol/l) – dolgoročno pomanjkanje.
3. 23 do 40 ng/ml (77,5 do 100 nmol/l) – zadostna raven.
4. 41 do 60 ng/ml (102,5 do 150 nmol/l) – dobra raven.
5. 61 do 90 ng/ml (152,5 do 225 nmol/l) – zelo dobra raven.
6. Nad 90 ng/ml (nad 225 nmol/l) – visoka raven.
FORMULA ZA IZRAČUN
Objavljamo formulo, ki je ne boste našli v nobeni drugi reviji in je tudi ne boste izvedeli pri zdravniku, kako dosežemo raven 40 nanogramov na mililiter.Za sedemdeset kilogramov težkega človeka je potrebnih približno 10.000 IU vitamina D, da lahko koncentracijo v krvi poviša za en nanogram na mililiter.
Formula je: 10.000 IU krat (želena vrednost minus izmerjena vrednost) ng/ml krat (telesna teža deljeno s 70) = x IU potrebnega vitamina D.
Primer: V laboratoriju so nam izmerili koncentracijo vitamina D v krvi 20 nmol/l. Doseči želimo raven 40 nmol/l. Tehtamo 70 kilogramov.
Izračun: 10.000 IU × (40 – 20) × 70 ÷ 70 = 200.000 IU vitamina D.
V tem primeru dosežemo raven 40 nanogramov na mililiter z vnosom 200.000 IU vitamina D, ki ga lahko zagotovimo telesu na več načinov:
a) Z dnevnim odmerkom 5000 IU vitamina D3 na recept (denimo 5 × 1000 IU v kapsuli/tableti/kapljicah); trajanje štirideset dni.
b) Z dnevnim odmerkom 20.000 IU vitamina D3; trajanje deset dni.
c) Z dnevnim odmerkom 10.000 IU vitamina D3; trajanje dvajset dni.
d) Poleti se vsak dan deset do dvajset minut sončimo nezaščiteni na opoldanskem soncu; trajanje deset dni.
Ko dosežemo želeno raven, kar ponovno preverimo v laboratoriju, moramo organizmu zagotavljati vzdrževalni odmerek.
Dnevni vzdrževalni odmerek za 20 ng/ml je 800 IU, za 30 ng/ml je dnevni vzdrževalni odmerek 2000–3000 IU, za 40 ng/ml pa 4000 IU.
Povejmo še, da je razpolovna doba vitamina D v telesu približno tri tedne.
MAGNEZIJ IN K2
Ob jemanju vitamina D3 nujno potrebujemo tudi maščobo (dovolj holesterola), vitamin K2 in magnezij. Magnezij je potreben pri pretvorbi vitamina D v njegovo aktivno obliko (v jetrih, ledvicah, celicah). Če magnezija primanjkuje, se vitamin D ne pretovori v aktivno obliko. Nekateri poročajo o »stranskih učinkih« jemanja vitamina D, kot so na primer hiter srčni utrip, omotica in glavoboli; vse to je po izkušnjah dr. Larsa von Olleschik-Elbheima posledica pomanjkanja magnezija, saj ga organizem ob jemanju vitamina D potrebuje veliko več. Splošna priporočena dnevna potreba po magneziju je tristo do štiristo miligramov.
Brez dovolj vitamina K2 pa se ne more pravilno uporabiti in prenašati kalcij, ki se vsrka z vitaminom D. To lahko privede do odlaganja kalcija v krvnih žilah in organih. Te obloge lahko delno popravimo, če optimiramo ravni vitamina K2 in vitamina D.
Za preveliko odmerjanje vitamina D, ki bi povzročilo kalcinacijo, na splošno ni skrbi, če pravilno uživamo kakovostne dodatke vitamina D. Običajni dnevni odmerki vitamina D3 so 2000 do 5000 IU, kar je desetkrat manj od kritične meje. Dnevni odmerki do 10.000 IU vitamina D so na splošno neškodljivi. Vendar pa se lahko poleti pri nekaterih ljudeh pojavijo zelo visoke koncentracije v krvi, ki pa so posledica pretiranega sončenja, zato je treba takrat preveriti raven vitamina D v organizmu.
Eva Majnik
Razširjen članek si lahko preberete v reviji Misteriji, št. 363 (oktober 2023).
Vitamin D3 + K2 dr. Clark (50 ml)
