Med vse pogosteje uporabljamo ne le za hrano, marveč tudi za preprečevanje in lajšanje telesnih in duševnih tegob. Zato smo znanega čebelarja Franca Šivica, ki v devetem desetletju življenja še vedno teče po cesti, da mu ne uide avtobus, in je živa enciklopedija vedenja o medu, prosili, da nam odgovori na vrsto vprašanj. Nabralo se je 110 odgovorov, ki smo jih strnili v knjigo Kaj zdravimo z medom.

Zdravilna mešanica zoper raka vsebuje čebelji med, liste Aloe arborescens in nekaj žlic žganja.

V tem članku so povzetki nekaterih odgovorov, fotografija čebele velikanke pa je tudi avtorsko delo Franca Šivica. In človek na fotografiji je prav on. Ni le svetovno znan poznavalec pridelave in uporabe medu, marveč tudi čebelar z odličji z mednarodnih tekmovanj čebelarske fotografije.

Ali lahko z medom zdravimo kožne bolezni in keratoze?

Lahko. Nekaj izkušenj s keratozo imam tudi sam. Pred kratkim sem bil na menedžerskem zdravniškem pregledu v eni od ljubljanskih zdravstvenih ustanov, kjer mi je dermatologinja našla na sencih aktinično keratozo. Pri tej keratozi je koža na obolelih predelih hrapava. Luščijo se plasti kože. Zdravnica mi je predlagala krioterapijo, jaz pa sem se odločil za samozdravljenje z medom.

Doma že trideset let gojimo aloje iz vrste Aloe arborescens (drevesasta aloja). Odrezal sem delček mesnatega lista te rastline. Odstranil trnje, ga z nožem razpolovil in z zdrizasto sredico lista dobro natrl območje keratoze. Takoj nato sem nanj dodal malo svojega medu iz lanskega zadnjega točenja. Medu nisem razredčil z vodo, ker je bil že sok aloje dovolj voden. To sem storil po kosilu in pustil na obrazu do poznega večera. Takrat sem izpral, naslednji dan pa ves postopek ponovil. Ko danes, dva tedna po začetku zdravljenja, odgovarjam na vprašanja o medu, ugotavljam, da se je površina, ki sem jo namazal, zmanjšala. Rdečina je izginila in keratoza je manj vidna.

Ali med pomaga pri atopičnem dermatitisu?

Da, med pomaga tudi pri atopičnem dermatitisu. Vzroki za nastanek tega obolenja še niso popolnoma jasni. Njegov pojav je verjetno povezan z gensko zasnovo ali z okužbo z bakterijo zlati stafilokok (Staphylococcus aureus). Kot dejavnik tveganja pa se čedalje bolj izpostavlja tudi pretirana higiena kože, nepravilna prehrana ter čustveni stres.

Zlasti gozdni med, ki je poln mineralov in polifenolov, je dobro hranilo za kožne celice, hkrati pa odstranjuje odmrle. Pomaga vzdrževati ustrezno strukturo kože, jo mehča in vlaži.

Kremo si lahko pripravimo tudi sami: zmešamo en del medu, en del oljčnega olja in en del čebeljega voska. V ponvi počasi raztopimo vosek, ga odstavimo od vira toplote in dodamo oljčno olje. Ko se zmes ohladi pod šestintrideset stopinj Celzija, dodamo še med. Tako nastalo kremo prelijemo v kozarec ter zrakotesno zapremo. Shranjujemo v hladilniku. Mazilo nanašamo na prizadete dele kože trikrat dnevno.

Poceni kremo za nego kože si pripravimo sami iz medu in ekološkega kokosovega olja.

Ali med lahko nadomesti kreme za nego kože?

Danes imamo na tržišču veliko lepotilnih krem, v katerih pa so lahko tudi nevarne kemikalije. Zato je med prava izbira, ker ne le da vleče vlago iz zraka in z njim vlaži kožo, ampak jo z vsebnostjo encimov in antioksidantov ter s pomočjo protivnetnih in hranljivih lastnosti čisti in hrani.

Tudi kremo oziroma masko za nego kože si lahko pripravimo sami s sorazmerno nizkimi stroški: med in ekološko kokosovo olje v razmerju ena proti ena mešamo toliko časa, da dobimo homogeno pasto. Nanesemo jo na obraz (pri tem izpustimo očesni predel). Po približno desetih minutah jo speremo s toplo vodo. Nanesemo jo lahko večkrat na dan.

Kaj pa rakava obolenja?

Pred kakimi dvajsetimi leti sem v neki bogato založeni knjigarni v italijanski Gorici naletel na knjigo z naslovom »Raka lahko ozdravimo« (Di cancro si può guarire). Z nezaupanjem sem jo vzel v roke ob misli, da spet nekdo izkorišča stisko rakavih bolnikov in jim ponuja neko poceni rešitev. Toda ko sem z očmi preletel zadnjo platnico in na njej prebral recepturo, v kateri je količinsko prevladoval cvetlični med, me je kot čebelarja začela knjiga zanimati. Kupil sem jo in jo v naslednjem tednu v celoti prebral. Da je poročilo v njej verodostojno, mi je nekako jamčil avtorjev poklic – napisal jo je frančiškanski pater Romano Zago, rojen v Braziliji, ki je vrsto let deloval in ozdravljal rakave bolnike v Italiji in Izraelu. Duhovnik mora biti gotovo bolj kot kdor koli drug zavezan resnici, sem se prepričeval in počasi začel verjeti, da so pričevanja pisca resnična. Knjigo sem nato posodil prijateljici Edvini Novak, lastnici knjižne založbe Vale Novak, ki je bila nad njo takoj navdušena. Dala jo je prevesti svoji hčerki Veroniki in že naslednje leto je knjiga izšla v slovenščini z naslovom Raka lahko ozdravimo. Žal je razprodana.

Kakšen je recept patra Romana Zaga?

Recept za zdravilno mešanico je: 500 gramov pristnega čebeljega medu, 350 gramov listov Aloe arborescens in kakih 5 do 6 žlic žganja, viskija ali konjaka.

Z alojinih listov odstranimo prah in morebitne druge nečistoče, pri čemer uporabimo vlažno krpo ali gobico. Pazimo, da listov ne zmočimo. Z nožem odstranimo trne ob strani listov, ki jih ne lupimo. Liste narežemo na kose. Damo jih v mešalnik skupaj z medom in žganjem. Mešamo toliko časa, da se koščki temeljito zmeljejo in dobimo redko zeleno kremo. Pripravek vlijemo v temno posodo, dobro zapremo in shranimo v hladilnik.

Kako to zdravilno mešanico jemljemo?

Trikrat na dan, pol ure pred vsakim obrokom (zajtrk, kosilo in večerja), vzamemo eno jedilno žlico pripravka. Pred uporabo premešamo. Če se odločimo za resno kuro z alojinim pripravkom, ki naj bi nam pozdravila rakavo bolezen, ga moramo dosledno jemati, vse dokler ga ne porabimo. Takoj po kuri je priporočljivo narediti ustrezne zdravniške preglede. Če raka nismo uspeli premagati, počakamo pet do deset dni, nato kuro ponovimo.

R. M.

Knjiga: Kaj zdravimo z medom