Knjiga Celote Dva

Navadno si zamišljamo, da ima vsak človek enega duhovnega vodnika in enega angela varuha. Raziskovalec Metod Žunec pa je s sedmim čutom odkril, da ima vsak človek več tako imenovanih abstraktnih bitij zavesti. Od števila skupnih abstraktnih bitij zavesti, ki jih imamo z drugimi ljudmi, je odvisno tudi, v koga se zaljubimo. Vse to podrobno opisuje v knjigi Celote II: Ljubezni dveh logik skozi logiki dveh ljubezni. Za nas pa je svoja spoznanja strnil v intervjuju.

Kako bi opisali abstraktna bitja zavesti?

S sedmim čutom oziroma »očmi Zavesti« sem preverjal, kar verjamemo, da obstaja, a je našemu zavedanju izmuzljivo. Sem spada tudi zamisel o obstoju abstraktnih entitet, ki naj bi nas ščitile in vodile. Zanje uporabljamo tudi besedo ANGEL. Beseda AN-GƏL s svojo notranjo zgradbo sporoča, da je »angəl« eden (AN), ki nas gleda (GL) in se nam glasi (GL – drugi pomen zloga), nam nekaj razglaša. Pri raziskovanju s sedmim čutom lahko odgovori zelo presenetijo. Izkazalo se je, da nas obkrožajo individualizirane oblike univerzalne Zavesti, ki nam omogočajo zavedanje, omogočajo nam vzgibe, ki usmerjajo naše delovanje, odločitve, odnose z drugimi, pa tudi čutenje privlačnosti, sorodnosti ali odboja do oseb, mišljenja, različnih vsebin in delovanja.

Več ko imamo skupnih bitij zavesti z neko osebo, bolj se privlačimo.

Kroženje med univerzalnim in individualnim je zakonitost bivanja. Zavesti se ne da zavedati, a zavedanje omogoča – zavedamo se njene vsebine. Abstraktna bitja zavesti so abstraktni del naše osebnosti, ki nas povezuje z univerzalno Zavestjo. Slovenščina pravi, da je po misli treba iti (PO-MISLI-ITI), kar pomeni, da mi nismo njihovi tvorci, ampak smo njih zbiralci iz polja, ki nas obdaja. V tem polju so pa naša abstraktna bitja zavesti. Število bitij zavesti se razlikuje.

Od česa je odvisno, koliko jih ima kdo?

Egocentriki (dominantne osebnosti) jih imajo tri, ostali pa deset. Na ta način nam kažejo tudi razvitost osebe. Egocentrik je oseba, katerega polje individualne zavesti ne presega meje telesa, zato se lahko zaveda samo sebe in svojih potreb. Druge osebe potrebuje ali ne potrebuje. Za preseganje tega stanja so naši predniki uporabljali pijačo OL. V njej je bila v zelišča ujeta matrica vesolja. Po zaužitju te obredne pijače se je zavest človeka oplodila z njegovo drugo polovico in se razširila čez celotno VES-OL-JE. Še danes nezavedno izrekamo ta stavek ob rojstnih dneh, ko rečemo NAJ-BO-OL-ŠE-ZA-TE! OL je poskrbel, da je človek, ki je imel samo tri abstraktna bitja zavesti, zdaj dobil še dodatnih sedem. S tem je bil bolj trdno postavljen na svojo Pot.

In kakšne »naloge« imajo ta abstraktna bitja zavesti?

Po preverjanju s sedmim čutom se je izkazalo, da imajo bitja zavesti različne naloge: namen, vodstvo, zaščito in usklajevanje tega.

Je dobro, da se z njimi tudi zavestno povezujemo, se nanje obračamo, ali pa je ta povezava samodejna?

Povezava je samodejna, ker smo to mi, a smo lahko bolj ali manj pozorni na občutke, ki jih imamo ob tem, kar nas obdaja, občutke pred odločitvami, ko spoznamo kakšno osebo, ko se odpravljamo na pot … Privlačijo nas določene osebe, vsebine, dejavnosti. Na nas je, ali se na to odzovemo ali pa se odločamo na podlagi nekih drugih dejavnikov. Vsi poznamo občutek v trebuhu, ki nam pove, da je tukaj nekaj za nas, ali da je bolje, da gremo proč. Lahko se pa na abstraktna bitja tudi obračamo. Naši predniki so temu rekli ŽDENJE. Glagol je Ž-DE-TI. Črka »Ž« pomeni ŽIVLJENJE (Ž-ITI), DETI pa je sopomenka besedam dejati, povedati, govoriti, bajati. Beseda Ž-DE-TI sporoča: življenje (Ž) govori (DE) ti (TI). Danes uporabljamo tujko meditacija. Nanje se lahko obračamo tudi z vprašanji s pomočjo sedmega čuta. V osnovi dobimo odgovor ja ali ne. Sedmi čut, ki je na vekah, z njihovim trepetanjem sporoča, če je nekaj dobro za nas ali ne. Nanje se obračamo tudi z uporabo Ji džinga aliKnjige premen.

Naloge bitij zavesti so namen, vodstvo, zaščita in usklajevanje tega.

»Tisto, kar nas dela bitja zavedanja, nismo mi,« ste zapisali v knjigi Celote II. Če vas prav razumem, od teh bitij črpamo določena spoznanja, ko pridemo na neko raven?

Bitja zavedanja nismo mi v smislu, da se vira zavedanja ne zavedamo. Kot celovite osebe pa seveda smo bitja zavedanja. Bitja zavesti nas bolj usmerjajo in prek tega spoznavamo sami sebe.

Zapisali ste, da je najpomembnejši podatek pri tem, kaj čutimo do druge osebe, število skupnih abstraktnih bitij zavesti obeh oseb. Torej se zaljubimo v tistega, ki ima toliko abstraktnih bitij zavesti kot mi?

Bitja zavesti si delimo z drugimi. Več ko imamo skupnih abstraktnih bitij z neko osebo, bolj se privlačimo. Med dvema, ki nimata nobenega skupnega bitja zavesti, ni nobene privlačnosti, bolj odboj. Pri treh skupnih bitjih zavesti se lahko pojavi telesna, spolna privlačnost. Zato egocentriki drugih ne morejo ljubiti, ampak se z drugimi lahko samo zadovoljujejo. Pri šestih skupnih bitjih se že rojevajo ljubezni, ki pa lahko s časom izzvenijo. Pri osmih in devetih skupnih bitjih zavesti vzniknejo ljubezni, ki držijo v »dobrem in slabem«. Človek, ki ima pa vseh deset istih bitij zavesti, je naš komplementarni parter; to smo mi sami v osebi drugega spola. Tak človek je samo eden na Zemlji. On je tisti, ki nosi drugo polovico naše zavesti. Slovenščina pravi, da je vsak od nas samo POL, moški ali ženski S-POL. Črka P v slovenščini pomeni padec ali pol. OL pa se nanaša na VES-OL-JE. OL je bila tista pijača, ki je abstraktno združila ločeni polovici – padli polovici. Oseb, ki imajo osem ali devet skupnih bitij zavesti, je veliko, kar pomeni, da nam ni potrebno iskati ene in edine možne ljubezni, temveč je na svetu veliko ljudi, s katerimi bi lahko imeli lepo skupno življenje.

Navadno pravimo, da se nasprotja privlačijo, vi pa ste odkrili, da se privlačijo podobnosti in istosti. Kogar privlačijo nasprotja, je sam sebi nasproten?

Nasprotja se odbijajo. Naši predniki so vesolje dojemali kot K-OL-O [kot (K') vesolje (OL) vrti se/kroži (O)], ki ima OBOD, OS in OSEM NAPER. Iz tega izhaja tudi beseda NASPROTJE. NASPROTJA si ležijo NASPROTI v kolesu. Beseda PR-O-TI pa se lahko tolmači PR-O-TI: pri (PR) krogu (O) ti (TI), kar potrjuje, da dojemanje nasprotij izhaja iz dojemanja vesolj kot kolesa.

V vesoljnem kolesu so nasprotja postavljena tako, da omogočajo strukturo kolesa, saj ga držijo narazen, a so istočasno najdlje drugo od drugega. Tako je tudi človek, ki ga privlačijo nasprotja, najdlje od samega sebe. A slovenščina pozna besedo OS-V-OBOD-ITI. OS je bistvo OSEBE. In ta OS mora ITI, se razširiti v OBOD. OL je OS raztegnil v OBOD. Takrat vsa nasprotja na abstraktni ravni izginejo. Na nas pa je, ali bomo temu prisluhnili ali ne.

Tatjana Svete

Knjiga: Celote II – Ljubezni dveh logik skozi logiki dveh Ljubezni