»Zdrav duh v zdravem telesu in v zdravi koži.« Tako Ana Plešec dopolnjuje rek starih Grkov. Za zdravo kožo pa potrebujemo kakovostno kozmetiko. Za to poskrbijo v Miobi. Njen ustanovitelj je magister farmacije Milan Plešec, ki že več kot trideset let ustvarja zeliščno kozmetiko. Hči Ana, ki nadaljuje družinsko tradicijo, nam je predstavila prednosti njihove zeliščne kozmetike.
Vodilo Mioba kozmetike je, da mora biti več kot petdeset odstotkov sestavin naravnega izvora. Zakaj?
Upoštevamo dva znamenita latinska reka. Prvi je »Zdravnik zdravi, narava ozdravi.« Drugi pa je Paracelzusov rek »Vsaka snov je strup, le od količine je odvisno, ali je zdravilo ali strup.« To velja tudi pri kozmetičnih izdelkih. Ni vse, kar je v naravi, zdravo in stoodstotno pozitivno; in vse, kar je izdelano v laboratoriju, ni škodljivo. Povsod velja pravilo, da je le od količine odvisno, ali je neka stvar strup ali pa zdravilo. Najboljša kombinacija je torej, da združimo stare izkušnje in znanja o uporabi naravnih učinkovin s sodobnimi odkritji, moderno analitiko in dermatološkim vrednotenjem. Samo kakovostna in strokovna kozmetična proizvodnja ter pazljiva izbira sestavin zagotavljajo varnost in učinkovitost izdelka ter zadovoljstvo uporabnika. Surovine, ki jih uporabljamo za naše kozmetične izdelke, so preizkušene in imajo certifikate, ki zagotavljajo varno uporabo.
Mazilo Perubalzam zoper glivice vsebuje balzam, ki so ga že v 17. stoletju v Evropo prinesli Španci iz Amerike.
Katere naravne sestavine, učinkovine uporabljate?
Na voljo imamo več kot dvajset izdelkov za nego celotnega telesa: kreme, mleka, mazila, masažne gele, olja in šampone, zato uporabljamo najrazličnejše naravne sestavine. Iz zelišč, ki jih sami nabiramo, denimo rmana, preslice, šentjanževke, rožmarina, smrekove smole, naredimo izvlečke in macerate in jih vključimo v izdelke. Med rastlinskimi olji pa izpostavljam jojobino olje, na katerega prisegamo že od vsega začetka.
Zakaj?
Ker je med najčistejšimi snovmi v naravi. Predvsem zaradi kemične sestave. Pravzaprav je tekoči vosek, ki je zelo podoben zaščitnemu plašču kože. Zato se dobro vpije vanjo in po njej zelo lepo porazdeli. Je osnova vseh naših krem in mazil. Njegova prednost je tudi, da ne postane žarko, zato ne izzove alergij in je primeren za otroke.
V vaši kozmetiki so tudi bolj eksotične surovine – kakav, kavino olje …
Dvanajst let sem živela v Srednji Ameriki, kjer sem raziskovala tamkajšnje botanične zaklade oziroma skrivnosti starodavnih Majev. Predvsem tri sestavine so se mi zelo priljubile: kakav, črni balzamovec in kavino olje.
Kaj ste spoznali?
Kakav tam velja za sveto rastlino in je naravni antioksidant. Črni balzamovec, ki je v starih evropskih lekarnah bolj poznan kot perubalzam, je črna zdravilna smola tamkajšnjega drevesa črnega balzamovca. Kavino olje vsebuje zelo veliko antioksidantov, fitosterole, kofein in esencialne maščobne kisline; je pogosto sestavina anticelulitnih in antiaging krem. Olje se hitro vpije v kožo in jo ščiti pred staranjem, jo pomirja ter izboljša njeno gladkost in prekrvitev.
Kje jih uporabljate?
Vse tri sestavine uporabljamo v kolekciji Maya kozmetika, v kateri so krema za obraz, šampon in tonik za lase ter masažna olja.
Ohranili ste maloserijsko proizvodnjo, v obsegu galenskega laboratorija, tako da so izdelki tako rekoč ročno izdelani. V čem je prednost?
Prednosti je več. Celoten postopek izdelave je pod strokovnim nadzorom farmacevta; moj oče ima ta nadzor od začetka do konca. S tem zagotovimo varnost in kakovost izdelkov. Bolj ko je proizvodnja industrijska in več ko je zaposlenih, prej lahko pride do nepravilnosti, težja pa je tudi sledljivost, kje je prišlo do napake.
Drugo pa je starodavna modrost, ki velja pri hrani: mamina oziroma babičina hrana je najboljša, ker je pripravljena z ljubeznijo. Enako je pri kozmetiki. Izdelke delamo z zbranostjo in ljubeznijo, kar kupci prepoznajo. Ročni izdelki imajo dušo, a postajajo v svetu redki, ker je težko cenovno konkurirati industrijskim izdelkom. Mi vztrajamo, ker nas to delo veseli.
Tatjana Svete
Razširjen članek si lahko preberete v reviji Misteriji, št. 338 (september 2021).
