Kronično pomanjkanje vitamina C

Strokovnjaki za ortomolekularno medicino, med njimi Nobelov nagrajenec za kemijo dr. Linus Pauling, so prepričani, da bi morali askorbinsko kislino ali C-vitamin uvrščati med pomembna hranila, ki jih potrebujemo v velikih količinah, ne pa med vitamine, ki jih jemljemo v majhnih odmerkih. Torej kot vsakodnevno hrano, ne pa kot prehransko dopolnilo.

Zdi se, da je pomanjkljiv vnos C-vitamina povezan z velikim številom umrlih za srčno-žilnimi boleznimi in rakom v Sloveniji.

Pred štiridesetimi milijoni let so človekovi predniki, verjetno zaradi genske mutacije, izgubili sposobnost za sintetiziranje vitamina C iz sladkorja (glukoze). »Študije kažejo, da bi ljudje, če bi naše telo še imelo sposobnost tvoriti C-vitamin, ustvarilo dva do štiri grame C-vitamina na dan, v stresnih okoliščinah ali med boleznijo pa petnajst gramov in več,« pravi slovenski strokovnjak za ortomolekularno (megavitaminsko) medicino Aleš Homovec (01/320 77 56, Vitalnotelo.si) iz podjetja Novi Val.

Če jemljemo šest gramov C-vitamina dnevno, se zelo uspešno borimo s povzročitelji okužbe.

Kolikšni so zdaj priporočeni in najvišji dovoljeni odmerki?

Priporočeni dnevni vnos za zdrave odrasle je sto miligramov na dan. Največji dovoljeni vnos pa je v ZDA po priporočilih Ameriške agencije za hrano in zdravila dva grama na dan, v Evropi pa po priporočilih Evropske agencije za varnost hrane en gram na dan. Dr. Linus Pauling, ki je C-vitamin proučeval trideset let, pa je priporočal pet do dvajset gramov vitamina C dnevno. Sam ga je užival osemnajst gramov na dan in je doživel triindevetdeset let. Vedeti moramo, da priporočeni dnevni odmerek zagotavlja samo toliko vitamina C, da ne dobimo skorbuta – kje so pa še vse druge potrebe telesa po njem?

Koliko ga zaužijemo Slovenci?

Zanesljivih podatkov o tem ni. Študentje farmacije pa so iz sestave jedilnikov (podatek je leta 2008 objavila revija Naša Lekarna) sklepali, da odmerek ne presega trideset miligramov na dan. Torej v Sloveniji zaužijemo le približno tretjino priporočenega vnosa C-vitamina. Zato se lahko vprašamo, ali je pomanjkljiv vnos C-vitamina morda povezan z visokimi številkami umrlih za srčno-žilnimi boleznimi pri nas? In s tem, da smo po podatkih Eurostata iz leta 2015 po umrljivosti za rakom prvi v Evropski uniji?

V knjigi »Vitamin C – izvrstno naravno zdravilo« avtorja pišeta, da je pomembna koncentracija C-vitamina v plazmi, v krvi. Kolikšna je ta raven ob priporočenem odmerku?

Plazemska koncentracija vitamina C je pri zdravih ljudeh, ki uživajo dvesto miligramov vitamina C na dan ali dvakratni priporočeni odmerek (to je, kot bi popili sok desetih limon), od 61,4 do 80 mikromolov na liter.

Koliko pa so koncentracije pri različnih bolnikih?

Bolniki z gastritisom jo imajo 45,7, diabetiki 41,5, bolniki z vnetjem trebušne slinavke 32,6, s pljučnico 30,6, z osteoporozo 30, z artritisom 27,0, rakavi bolniki 24 in srčno-žilni bolniki 11 mikromolov na liter. Bolniki s travmo, sepso in tisti na intenzivni negi v bolnišnici pa le 10 mikromolov na liter. Koncentracija pod 10 mikromoli pa že pomeni skorbut (razpad kolagena v mehkih tkivih, krvavenje dlesni, izpadanje zob, slabokrvnost, izčrpanost, zmanjšana odpornost proti okužbam, vnetje sklepov, visoka vročina). Vse te ravni so premajhne in kažejo, da bolnikom s kroničnimi boleznimi kronično primanjkuje askorbinske kisline; še zlasti je alarmantno nizka raven pri bolnikih na intenzivni negi.

Veliko se govori o tem, da se vitamin C ne izkoristi v celoti in da pri velikih odmerkih pride do driske.

Če ga zaužijemo dvesto mikrogramov, se C-vitamin ves izkoristi. Če ga vzamemo več, velja, da se ne izkoristi v celoti. A to velja le pri zdravih; pri bolnih se izkoristi v celoti. Vsrkavanje askorbinske kisline iz črevesja se ob stresu in bolezni močno poveča. Pri bolnih je zato toleranca črevesja večja in zaradi velikih odmerkov C-vitamina ne pride do driske.

Če vzamemo več vitamina C, kot ga potrebujemo, dobimo drisko?

To ni driska, ko smo en teden na stranišču in jemo le prepečenec. Gre le za pospešeno prebavo, ko se enkratno izloči višek vitamina C. Tolerančni pragi telesa ob bolezni so izredno visoki in bolno telo potrebuje velike odmerke askorbinske kisline.

Kako vemo, koliko vitamina C naše telo posrka?

Naredimo tolerančni test črevesja. Vzemimo ga vsako uro en gram, in ko dobimo drisko, ga imamo dovolj.

Koliko ga lahko sprejme telo pri bolnih?

Med obravnavami zdravnikov ortomolekularne medicine je bil najvišji odmerek (pri nekem bolniku z virusno mononukleozo) 220 gramov, razporejen oralno čez dan. Če ima telo zelo velike potrebe po vitaminu C, v urinu praktično ni viška. Pri bolnikih s shizofrenijo, ki so jim intravensko dajali trideset gramov, tudi niso odkrili viška v urinu. Pri zdravih se višek vitamina C izloči, pri bolnih ga telo porabi. Večjo koncentracijo ko imamo v krvi, večjo koncentracijo bomo imeli v telesu.

Kaj pa liposomski vitamin C?

Doseže koncentracijo do okoli šeststo mikromolov na liter, torej je koncentracija v krvi dvakrat do trikrat večja kot pri oralnem uživanju.

Kje pa so največje porabe C-vitamina v telesu?

V možganih, nadledvičnih žlezah in levkocitih. In tu pridemo do bistva: več vitamina-C ko pojemo, več ga imamo v levkocitih, obrambnih celicah našega organizma. Če je koncentracija vitamina C v plazmi nizka, je nizka tudi v levkocitih. Če je nizka že običajna koncentracija C-vitamina v celicah, ko ne uživamo prehranskih dopolnil C-vitamina, ta že na začetku ni dovoljšna za ubranitev napada povzročiteljev bolezni. Če ga zaužijemo dvesto miligramov, smo malo na boljšem. Če pa ga jemljemo šest gramov dnevno, sta koncentracija in delovanje levkocitov odlična in se zelo uspešno borimo s povzročitelji okužbe.

Je bila o tem narejena kaka študija?

To so podatki iz randomizirane, s placebom kontrolirane dvojno slepe študije, narejene v korejski vojski. Ugotovili so, da lahko prehlad med vojaki preprečijo tako, da vsak dan jemljejo šest gramov vitamina C. Ob tem protokolu osemdeset odstotkov vojakov ni zbolelo za prehladom.

Kako ga torej uživamo preventivno, ko se nas loteva viroza?

V več odmerkih na dan, najbolje na vsaki dve uri en gram, saj se pri tem odmerku vsrka tri četrtine količine in tako stalno vzdržujemo dovolj veliko raven askorbinske kisline v krvi. V desetih urah, denimo od osme ure zjutraj do šeste zvečer, ga tako zaužijemo šest gramov.

In če ne uživamo dovolj vitamina C in zbolimo?

V tem primeru lahko po izsledkih raziskav prehlad zmanjšamo za petinosemdeset odstotkov, če po začetnih simptomih uživamo šest gramov vitamina C na dan, vsako uro po en gram, in naslednji dan še tri grame, po gram na uro. Če prehlad navadno traja sedem dni, s tem protokolom pa le en dan, ga torej zmanjšamo za petinosemdeset odstotkov.

Kaj pa pri pljučnici?

Pri pljučnici, še zlasti virusni, je najboljši liposomski vitamin C – šest gramov na dan, en gram na tri ure, do izboljšanja.

Kdaj ga uživamo?

Vedno po obroku, ker gre vitamin C v celico z glukozo. Liposomski C-vitamin pa lahko jemo kadarkoli, ker ima drugačno pot v celico in ni odvisen od glukoze; najbolje samostojno, ne s hrano.

Tatjana Svete

Vitamin C – izvrstno naravno zdravilo

Liposomski vitamin C (100 ml, 500 mg)

Liposomski vitamin C Ascolip

NOW Vitamin C-1000 (100 tablet)