»Ali je kurent sploh tradicionalni pustni lik? Ne, kurent ni tradicionalni šemski pustni lik. Kurent je izvajalec obredja, komplementarnega s številnimi karakteristikami šamanizma. Ali na kratko – kurent je kolektivni šaman.« Tako je zapisal v svoji knjigi Kurent-korant, ali veš, kdo si? Štefan Čelan ter se naslonil na zavedanje dr. Nika Kureta, največje slovenske znanstvene avtoritete za raziskovanje in proučevanje tradicionalnih mask in maskiranja, da izvirno poslanstvo kurentov nima nič skupnega s tradicionalno pustno, še manj pa karnevalsko kulturo.
Žalostno je, da velika večina častilcev in celo nosilcev kurentove oprave ne razume pravega poslanstva te tradicije.
Štefan Čelan, doktor tehniških znanosti, dvanajst let je vodil občino Ptuj, sedaj pa vodi Znanstveno raziskovalno središče Bistra Ptuj, pravi, da kljub različnim delovnim okoljem nikoli ni nehal biti znanstvenik in raziskovalec, ki bi ga zadovoljilo zgolj petčutno zaznavanje vsega bogastva, ki nas obdaja. Verjame, da nam tančice skrivnosti, ki nas vodijo do spoznanja, kdo ljudje sploh smo, lahko pomagajo odstraniti duhovne modrosti naših očakov, združene s holističnimi spoznanji novodobnih filozofov, naravoslovcev, družboslovcev, humanistov, teologov itd. Sodi med najzaslužnejše, ki so omogočili, da so kurentova obredja vpisana na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.
DVOM V PRAIZVOR
Hoteli ali ne si moramo priznati, da je objektivnost zgodovinskega zapisa o pomenu in poslanstvu posameznih družbenih fenomenov vedno pripadala tistim, ki so jo pisali. Zato se moramo zavedati, da so mnogi družbeni fenomeni bolj ali manj natančno zabeleženi, nekateri celo zavestno napačno, ker se njihova resnica ni ujemala s takrat veljavno zgodbo službenega prenašalca resnice.
»Moje osebno večdesetletno izvajanje kurentovega obredja in poglobljeno znanstveno raziskovanje tega fenomena mi daje pravico, da dvomim v mnoge zapise o praizvoru in prapomenu nastanka teh obredij. Popolnoma se strinjam z odgovorom, ki ga je na vprašanje, ali je kurent pustna šema, podal naš eminentni etnolog dr. Niko Kuret. Njegov odgovor se glasi: ›Ostanki starodavne obrednosti so začeli bledeti. Toda korant ni, ne bo in ne more biti komični lik.‹ S tem je vse povedano,« pravi Čelan.
Kurentovo obredje je namenjeno dvigu zavesti o tistem, kar je zavito v tančico skrivnosti.
OSEBNE IZKUŠNJE
V knjigi Kurent-korant, ali veš, kdo si? poskuša predstaviti drugačne poglede o pomenu tovrstnih obrednih praks, ki so se ohranile na Ptuju, Dravskem in Ptujskem polju ter v Halozah in Slovenskih goricah. Z združevanjem znanosti duha in znanosti razuma poskuša nakazati, kako je mogoče priti do bolj celovitih in poglobljenih spoznaj o pomenu teh obredij. V knjigi so predstavljena posamezna teoretična spoznanja sodobnih fizikov, biologov, antropologov, sociologov, filozofov, teologov itd. njihova spoznanja pa so na osupljiv način podobna spoznanjem starodavnih modrecev iz različnih civilizacijskih okolij in obdobij, katerih izkušnje in modrosti so tudi dodane knjigi. V posameznih poglavjih avtor dodaja tudi osebne izkušnje, ki jih doživlja kot aktivno mistično bitje med opravljanjem tega čudovitega poslanstva.
Ob pregledu različnih zgodovinskih zapisov mnogih raziskovalcev in kronistov lahko najdemo različna pojmovanja in definicije o pomenu kurentovih obredov. Štefan Čelan pravi:
BISTVO JE SPREGLEDANO
»Osebno se zelo težko sprijaznim z mnogimi kartezijanskimi znanstvenimi interpretacijami, ki v tej tradiciji zaznajo zgolj preostanke tako imenovane primitivne poganske narave naših očakov. Večina znanstvenih raziskav kartezičnih znanstvenikov se zadovolji z golim opisovanjem forme, popolnoma pa spregledajo bit in bistvo kurentovega obredja. Žalostno je, da se med vršace kartezične znanstvene odličnosti uvršča spoznanje, ki opredeljuje, da se prava bit in poslanstvo kurenta konča na meji med vasjo in mestom, med kratko ali dolgo dlako kožuha, med poročenim ali neporočenim moškim itd. Še bolj žalostno pa je, da velika večina častilcev in celo nosilcev kurentove oprave ne razume pravega poslanstva te tradicije, ki v svoji biti nima popolnoma ničesar skupnega s karnevalsko tradicijo. Slednja je namreč namenjena burkaštvu in satiri iz vsakodnevnih političnih, gospodarskih, socialnih in podobnih dogodkov. Prapočelo kurentovega obredja pa je povezano z dojemanjem Univerzuma kot veličastne in svete skrivnosti, s katero sta človek in vse bivajoče medsebojno globoko povezana in medsebojno odvisna. Opravljanje tega obreda ni posvečeno zgolj lastnemu razsvetljenju, ampak razsvetlitvi oziroma dvigu zavesti o tistem, kar je drugim zavito v tančico skrivnosti. Obredja pomagajo prestopiti navidezni svet ločenosti in navidezne dvojnosti, ki ga ustvarja Ego, in predstavlja verigo, s katero smo zasužnjeni in ki nas omejuje v širšem spiritualnem dojemanju Univerzuma. Premagovanje Ega posamezniku omogoča, da deluje s temelja Enosti in sočutja, ne pa ločenosti ter spiritualnega separatizma in konfliktov. Ljubezen in spoštovanje do vsega bivajočega se na koncu izrazi tudi v ljubezni do samega sebe. Človek je v temelju neločljivo povezan z vsem manifestiranim in nemanifestiranim, podobno kot je voda neločljivo povezana v vseh treh agregatnih stanjih. Led, voda in para niso medsebojno ločene entitete, ampak predstavljajo zgolj različne oblike manifestacije enosti.
Trenutna civilizacijska izkušnja nam namreč jasno kaže, da sta Newtonova in Darwinova interpretacija sveta in Univerzuma presežena. Prav tako je vse več antropologov, ki dokazujejo napačnost kartezijanske ločitve razuma in čustev. Najnovejša spoznanja kvantne fizike in kognitivnih znanosti pa nas napotujejo celo do spoznanj, da smo vsi del enovite kozmične zavesti, ki nas najtesneje informacijsko povezuje. Med možnimi orodji, ki lahko pripomorejo k dvigu zavesti o Enosti in medsebojni soodvisnosti ter s tem k lepši prihodnosti, sodijo kurentova obredja. Ta in še mnoga novejša spoznanja dokazujejo, da je mnoge stare kulture vredno na novo raziskati in odkriti prajezike, ki so nekoč znali govoriti z naravo, živalskim svetom, sočlovekom in univerzumom. Vsebina knjige predstavlja dopolnilni oziroma nekoliko drugačen pogled na tradicionalno etnografsko pustno dediščino skozi prizmo spoznanj starodavnih civilizacij in dosežkov sodobnih znanstvenikov, ki so še vedno priča ostrih kritik pripadnikov zgolj kartezijanske znanosti. Knjiga je namenjena vsem tistim pogumnim iskalcem novega, ki verjamejo, da ni potrebno zanikati nekaterih dejstev, čeprav jih v okviru sedanjih znanstvenih teorij še ne znamo empirično dokazati. To še zlasti velja pri proučevanju psihe in duhovnih fenomenov, kjer je zgolj opazovanje brez izkušnje, tudi z vidika znanstvene relevantnosti, vprašljivo.
Če verjamete, da je svet zgolj to, kar vam o njem govori vaših pet čutov, in da je lahko pravičen, če mu vladajo načela brezobzirne tekmovalnosti, egoizma, materialnega kopičenja preko lastnih potreb, revanšizma oko za oko, zob za zob, potem ne razmišljajte, da si smete nadeti kurentovo opravo. Odločitev o tem, da postaneš pravi kurent-šaman, namreč ni prepuščena lastni odločitvi. V mističnem in metafizičnem jeziku bi lahko rekli, da pravi kurent ali šaman postaneš, ko so v tebi ta potencial spoznali duhovi in božanstva. V vsakdanjem jeziku pa se ta klic v tebi prebudi, ko imaš dovolj razvito duhovno inteligenco, ki je skupna tako čustveni kakor racionalni inteligenci.«
R. M.
Knjiga: Kurent-korant, ali veš, kdo si?
