Sidhiji

Sidhiji so duhovne, paranormalne, nadnaravne moči in sposobnosti, ki so plod duhovnega napredka s prakso meditacije in joge. Asociacije, ki jih prebuja ta beseda, so podobe mož, ki lebdijo v zraku, so živi dlje časa pokopani pod zemljo, zavozlani v neverjetnih položajih ali nepoškodovani sedijo v ognju. Različni vidiki sidhijev so bili predmet številnih raziskav, a jih do danes znanost ni priznala, čeprav so ti pojavi znani že tisoče let. Najbolj sistematično jih je okoli drugega stoletja pojasnil v Joga sutrah indijski modrec in filozof Patandžali.

Sidhiji niso nekakšno božansko darilo, ki je na voljo le maloštevilnim, ampak so posledica naravnega širjenja zavesti.

Sidhi je sanskrtska beseda, ki jo lahko prevedemo kot popolnost, uresničitev, dosežek ali uspeh. Te nadnaravne psihične moči navajajo že starodavna temeljna jogijska besedila, kot so Patandžalijeve Joga sutre, Hatha Pradipika, Gheranda Samhita, Mahabharata in Ramajana. V nekaterih od njih so opisana natančna navodila za prakso, ki pomaga razviti te moči.
Po Budi je za dosego sidhijev potreben strog režim meditacije in koncentracije. Da bi prišel na to raven, mora meditant pripeljati misli v stanje mirovanja (samadhi), vztrajno vaditi trans in priti do uvida ter odhajati na samotne kraje.
V šivaizmu je sidhi definiran kot izjemna moč duše, razvite prek meditacije ter pogosto neprijetne in naporne askeze – ali pa se sidhiji naravno prebudijo skozi duhovno zrelost in jogijsko prakso. Mogočno sredstvo za razvoj sidhijev so tudi mantre.
Sidhiji torej niso nekakšno magično ali božansko darilo, ki je na voljo le maloštevilnim srečnežem, ampak so posledica evolviranja in naravnega širjenja zavesti.

OSEM PRIMARNIH SIDIJEV

Anima je sposobnost zmanjšanja telesa celo do velikosti atoma. Obenem gre za sposobnost prodiranja v vse stvari, tudi v atome, tako da se vidi notranja struktura. Jogi, ki lahko vidi podatomske delce, lahko pokuka skozi »črvino«, prostorsko-časovni predor, miniaturni prehod iz našega v nek vzporedni svet, o čemer z vse manj skepse govori tudi že sodobna fizika. Mahima je širjenje telesa do neskončne velikosti, do vesoljskih razsežnosti, in uvid v delovanje nebesnih teles.
Garima pomeni, da telo postane neskončno težko kot svinec, laghima pa je sposobnost zmanjšanja teže do te mere, da je možno jahanje na sončnih žarkih in levitiranje. Prapti je sposobnost doseganja vsakega mesta, tudi meseca.
Prakamja je moč izpolnitve vseh želja. Vašita je prevlada nad naravo, sposobnost upravljanja in nadzora nad vsemi naravnimi elementi in silami, kot sta veter in dež. Išita je končna sposobnost prevzemanja vloge stvarnika, ohranjevalca in uničevalca.
V Bhagavata purani je navedenih pet sidhijev, ki so rezultat joge in meditacije: poznavanje preteklosti, sedanjosti in prihodnosti: prenašanje vročine, hladu in drugih dvojnosti; poznavanje uma drugih ljudi; vplivanje na ogenj, vodo in strupe, če se jih popije (znan je denimo primer Šri Aurobinda, ki je na sodišču popil strup in se mu ni nič zgodilo); jogija postane nepremagljiv za druge.

Sidhiji se pojavljajo tudi v drugih religijah in kulturah, a so najbolje sistematizirani v indijski filozofiji. Obstajajo tudi pojasnila v kitajski filozofiji, ki pa so na Zahodu manj znana. Na Zahodu je najbolj poznana tehnika TM ali transcendentalne meditacije s programom za sidhije, pri kateri ljudje s skakanjem v zrak v položaju lotosa premagajo silo gravitacije in za trenutek dosežejo lebdenje.

JOGA SUTRE

Patandžalijeve Joga sutre so klasična zbirka 196-ih suter ali verzov z zgoščenim sporočilom, ki vsebujejo popolna navodila za izvajanje joge. Nastale so tristo let pred Kristusovim rojstvom in so prvi sistematični zapis o jogi. Večino tretjega od štirih poglavij Joga suter je Patandžali posvetil klasifikaciji sidhijev, paranormalnih sposobnosti, povezanih z nadfizičnimi svetovi.
Paranormalna razodevanja se pojavljajo pri vztrajni vadbi meditacijskih vaj. Gre za dosežek najvišjih stopenj zavesti. Praktikant joge tako lahko dobi informacije o preteklih življenjih, lahko ugotovi misli in občutke drugega človeka, postane neviden, ne občuti žeje in lakote, ugotovi skrite in komaj opazne stvari, osvobodi zavest iz telesa in jo potopi v drugo telo, dobi moč slona, doseže razumevanje sveta in vesolja in tudi dobi uvid v najvišja popolna bitja.

Različni sidhiji se pojavijo glede na samo naravo objekta, v katerega je nekdo absorbiran med meditacijo. Na primer, če se nekdo osredotoči na drugega človeka, postane eno z drugo osebo. Temu sidhiju običajno pravimo telepatija. V holistični resničnosti ni iluzije ločenosti, dva človeka postaneta eno.

Drug primer je, če se nekdo osredinja na čas. Sidhi, ki se pri tem pojavi, je simultana percepcija preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Prek samjame (meditacijske integracije) na grlo se lahko osvobodimo žeje in lakote. V Avtobiografiji jogija Paramhamsa Jogananda omenja srečanja z guruji in svetimi možmi, ki so imeli različne sidhije. Med njimi tudi z Giri Malo, svetnico, ki ni jedla petdeset let.

Skozi samjamo na koren jezika jogi lahko doseže tudi stabilnost, ravnovesje in zdravje. Ta sidhi se nanaša na znanje o umu in telesu, ki vodi v izjemno zdravje ali samozdravljenje. Z meditacijo na energijsko središče okoli popka pridobi znanje o celotnem ustroju telesa. Do znanja o osončju pride s samjamo na sonce, s samjamo na luno pa pridobi znanje o razporeditvi zvezd.

Visoko napredni jogiji ne le, da imajo uvid v ljudi, ampak imajo tudi moč vplivanja nanje. To je povezano s konceptom šaktipat – sposobnostjo prenašanja duhovne energije drugim prek pogleda ali prisotnosti. V znanstvenih laboratorijih je ta pojav znan kot oddaljena mentalna interakcija z živimi sistemi. To lahko pojasnimo tudi kot vrsto vpliva polja zaradi redkega mentalnega stanja, ki ga jogi uteleša in deluje kot nekakšen žareč svetilnik.

Sidhiji so sicer le stranski produkt jogijske prakse, ne pa njen glavni namen. Jogi ne sme čutiti niti najmanjše navezanosti na te moči. Patandžali opozarja, da so lahko sidhiji tudi ovira na poti duhovnega aspiranta, katere glavni cilj je razsvetljenje in združitev z Bogom.