Od aprila naprej lahko spet izkoristimo brezplačno sonce za tvorjenje vitamina D na koži. Sončna svetloba lahko posredno zmanjša tudi bolezenska znamenja depresije, kar je blagodejno, saj imajo depresivni ljudje višje tveganje za srčno bolezen. Sonce nam tudi omogoča, da ohranjamo cirkadiani ali dnevno-nočni ritem in s tem dobro delovanje imunskega sistema.

Pomanjkanje sončne svetlobe že dolgo povezujejo s šibkimi kostmi in mišicami ter slabim zdravjem. Nekateri najuglednejši zdravniki antičnega sveta so pisali o helioterapiji in jo prakticirali. Pa vendar se občasno medicina obrne proti soncu, tako kot zdaj, zato spomnimo, da je danski zdravnik Niels Finsen (1860–1904) za zdravljenje s sončno svetlobo in toploto prejel Nobelovo nagrado za fiziologijo in medicino!

»V prvi polovici prejšnjega stoletja so zdravniki spodbujali sončenje kot obliko preventivne medicine. Staršem so naročali, naj peljejo svoje otroke ven, kadar le morejo.Danes v izrazitem nasprotju svetujejo, naj dojenčkov pod dvanajstimi meseci ne izpostavljamo neposredni sončni svetlobi, starejše otroke naj namažemo s sredstvi za sončenje. In če je le mogoče, se moramo od sredine dopoldneva do sredine popoldneva vsi izogibati soncu. Predvidljivo sta se znova pojavila rahitis in pomanjkanje vitamina D, kar je svetovna zdravstvena težava med dojenčki, mladostniki, starejšimi in drugimi starostnimi skupinami,« opozarja neodvisni angleški raziskovalec dr. Richard Hobday, vodilni strokovnjak za zgodovino terapije s sončno svetlobo in avtor knjige Sonce zdravi.

VITAMIN D

Pojdimo torej na sonce po vitamin D!Do septembra.Od septembra do aprila namreč spet ni možno tvorjenje sončnih žarkov za nastajanje vitamina D na koži nad 35. stopinjo zemljepisne širine, kamor sodi tudi Slovenija, saj UVB sevanje(290–315 nm) v tem času ne doseže Zemlje. To velja tudi poleti, ko je položaj Sonca čez dan nizek. Tvorjenje vitamina D je možno samo v času opoldanskega sonca. Če je senca višja od nas, vitamin D ne more nastajati.

Dovolj vitamina D si torej najlažje zagotovimo s sončenjem čim večje površine nezaščitene kože okoli poldneva oziroma okoli ene ure v poletnem času, ko imajo žarki UVB, ki spodbujajo sintezo melanina in vitamina D3, največjo jakost. Tako lahko nezaščitena koža ob izpostavljanju neposredni sončni svetlobi tvori od deset tisoč do dvajset tisoč IU vitamina D na dan.

Dovolj je deset do dvajset minut sončenja; začnimo postopno in se ne »cvrimo« na plaži! Opečena ali kako drugače obolela koža ne ustvarja vitamina D in je ne smemo sončiti, saj to preprečuje njeno obnovo oziroma celjenje.

Nastajanje vitamina D zahteva tudi zadostno količino holesterola in magnezija. Več o tem si preberite v članku Imate dovolj vitamina D3? v lanskih oktobrskih Misterijih.

Eva Majnik 

SONCE ZDRAVI

Dr. Richard Hobday v knjigi Sonce zdravi razkriva, kako se je sončna svetloba uporabljala za preprečevanje in zdravljenje bolezni v preteklosti ter kako nas lahko zdravi in nam pomaga zdaj in v prihodnosti. Med drugim boste izvedeli:

• Kako lahko sončna svetloba prepreči resne zdravstvene težave?

• Kako se je varno sončiti?

• Ali so solariji in umetno sončenje zdravi?