Kaj je bog in kako do njega, je eden največjih misterijev človeštva dandanes, verjetno pa je bil že v pradavnini. Ta skrivnost, kot vem, ne bo nikoli povsem pojasnjena, saj je povezana z vesoljem samim, a če človeštvo v svoji vlogi in kot vrsta hočemo obstajati trajno, moramo ta pojem razkrivati v njegovih dimenzijah. Bodite prijazno potrpežljivi tudi do spodnje povedi o tej večni temi. Zapisano lahko berete kot pesniško fantazijsko čtivo. Vsekakor pa bo najmanj zanimivo.

SVET je razdrobljena celota, s temeljno težnjo razdrobljenega k povezovanju in prek tega k dozorevanju. Osnovna lastnost SVETA je sestavljenost iz različnih inteligenc. Višje inteligence so do nižjih v položaju Boga. Višje tudi bolje razumejo temeljne lastnosti SVETA in so s tem glasnik najvišje modrosti. Najvišja modrost je onkraj materialnega in običajnih logik. Ta vrhovni BOG je višje od vseh ostalih »bogov«, ki jih lahko poimenujemo z BOŽANSTVA. Šele prek teh božanstev natančneje spoznamo najvišjega BOGA – IZVORNO TOČKO SVETA, ki ni snovna, je informacija, ki združuje informacije nastanka sveta in je »vogelni kamen« vseh znanj oziroma jih osmišljuje.

Problem današnje dobe je šibka osebna dozorelost številnih.

Človek je ČLOVEK z veliko začetnico skozi iskanje povezovanja prek LJUBEZNI, ki je usmerjana v presežno – absolutno.

Če pogledamo širšo sliko, vidimo, da je najgloblji cilj človeka najti absolutno ljubezen, grafično ga simbolizira enakokraki križ. Toda ljudje dejansko živimo v makrosvetu številnih interesov ter raznolikih hotenj, zato smo si uredili bivanje v leporečju o tej večni, tudi človeški temi, imenovani ljubezen. Ko odmaknemo leporečje in obenem tudi slepoto lastnega srca, je dejanske ljubezni zelo malo in operacija skoraj nemogoče. Zaradi zahtevnosti absolutne ljubezni se moramo zadovoljiti z njenimi nadomestki. Življenje zapolnimo z bolj ali manj dodelanimi delnimi nadomestki – sladkarijami ter lažmi. Civilizacija v svoji zreli fazi skrene tako ali drugače v samoprogramiran napuh in se mora nujno uskladiti s trajnostnimi zakonitostmi razvoja.

MEHKO IN TRDO UČENJE

Prenova omogoča preseganje razpada in se zgodi na več načinov, na mehke ali dionizijanske in trde načine – skozi PEKEL, skozi ogenj. Posledica osebne spremembe s približevanjem vesoljskim zakonitostim prinese preseganje smrtnosti, pa tudi mir, kar označujemo s pojmom PAX.

A mehke metode učenja – vetra očiščevanja v laseh, stavljenja na moralo, svetega Duha … se prej ali slej sfižijo, zato je potreben ogenj očiščenja, grob pristop ali »ogenj sovraštva«, ki večino dekadence ter sprenevedanja razkrinka, ter taka ali drugačna oblika vojne vojne, ki dekadentnost skuri. Človeško živčno deblo – hrbtenjača ima več vertikalnih živčnih vozlov – čaker oziroma sefirotov. Te deloma upravlja najvišji Um in to učinkoviteje, če najvišjemu umu ta osišča nudijo izpraznjen prostor svojega osišča.

Tudi DUŠA po vstopu v energijski svet doživlja hude spremembe. Po odhodu iz telesa in njegovem razkrojevanju tako imenovane smrti Duša odvrže plašče, da lažje »leti« in se tako prerojeva v ptico Feniksa / sv. Sokola faraonov / belo dušo, Baa. Podobno na višji ravni zvezde v svoji dozoreli fazi odvržejo svoj plašč energij, saj racionalna vedenja, podprta s poglobljenimi znanji, postanejo razvojna ovira in rodi se supernova – velikanska zvezda v eksploziji izgine, ostane samo izjemno močno gravitacijsko središče nekdanje zvezde, ki je seme nadaljnjega vabljenja novih energij ter razvoja na nov način.

Naše poslanstvo je, da najcelovitejšemu koščku Boga, čisti ljubezni v sebi samem, omogočimo razvoj.

Najvišji svečeniki se zavedajo nujnosti očiščevanja prek ognja – razkroja ter spoznavanja najvišjih modrosti tako makro- kot mikrosveta. Samo tako lahko zagotavljajo trajnost obstoja ČLOVEKA. V besedi človek se skriva pojem VEK – EON. Prenova omogoča preseganje smrtnosti – PAX – in se zgodi na mehke in trde načine. To prenovo so delali na samem sebi, pa tudi kot vladarji na ljudstvu, ki so ga kot pastirji vodili tudi na način nastavljanja pasti in problemov.

V Bibliji Stare zaveze glede uničenja nekdanjega reda in bivanja v miru beremo: Gospod je rekel Abrahamu: »Če najdem v Sódomi petdeset pravičnih med meščani, bom prizanesel vsemu kraju zaradi njih … Ne bom jih uničil zaradi teh desetih.« (1 Mz 18)

Abraham je bil torej enajsti, podobno je imel tudi Jezus deset apostolov, sam pa je bil presežno – enajsti. V Stari zavezi »Bog« prizanese Abrahamu/Lotu, v Novi zavezi pa ne prizanaša nikomur več. Najprej uniči ostanke Raja, nato pa še svečenike, ki ga želijo zopet vzpostaviti.

Naš osnovni problem je najti poštene. In vsak dozorel človek je pošten. Torej je problem današnje dobe šibka osebna dozorelost številnih. Čas pa nas brezkompromisno sili v hitro osebno dozorevanje, saj nas dogajanje potiska v razpad. Dozorel človek je oseba, ki sledi poslanstvu višje ljubezni skupnega v najširšem smislu.

Samo osrediščen človek bo zmogel prenesti vsa bremena, se izogniti številnim pastem in spletkam sodobnega časa. Lahko se razbremenimo tako, da se zatečemo v to ali ono religijo, občudovanje tega ali onega nogometaša, političnega vodje desnice ali levice, zdravilca … To pa na daljši rok ne bo veliko pomagalo; edino zdravilo sodobnih osebnostnih stisk je, da se zatečemo k sebi samemu. V nas samih počivajo številni potenciali. Oglejmo si pojem jaza in notranjega preroka.

Središče lastnega jaza je skrivnost, ki ne bo nikoli povsem pojasnjena. V vsakem Človeku je košček BOGA, ki presega vse ostale v njem; to je košček sveta izvorne ljubezni absolutnega. Ta košček je osišče Duše v njem samem kot vir najčistejše oblike ljubezni, ki jo lahko imenujemo BIT oziroma UM kot središče Duše oziroma JAZa, sebstva, lastne povprečne zavesti …

Naše poslanstvo je, da najcelovitejšemu koščku Boga, čisti ljubezni v sebi samem, omogočimo razvoj. Ti koščki nastajajo z razpadanjem vesolja, imenujemo jih lahko »samorojena bit (B) celovitost (O) glave (G)« – BOG. Vsak izmed teh osnovnih delcev – koščkov teži k dopolnitvi na višjo raven, saj tako uresničuje svojo osnovno težnjo – prvotne enosti. Težnjo lahko imenujemo razpršena hrepenenja, ljudje ji običajno rečemo ljubezen, fizikalno pa ta pojav poimenujemo razpršena gravitacija.

KOŠČKI IZVIRNE LJUBEZNI

Koščki izvirne ljubezni so pomešani v nepregledni meglici raznolikih interesov, hotenj in so v tej »juhi kakofonije« več in manj izgubljeni. Če pa se najdejo absolutno skladni (teoretični delci, fizika jim pravi kvarki), se med seboj dopolnijo in temu veličastnemu, redkemu dogodku je namenjeno vse ostalo bivanje. Kadar se kak tak čudež zgodi, smo tudi mi bližje lastni rešitvi v dopolnitev. Da se to zgodi, je prek treh osnovnih elementov napeljanih več poti: druženja v elementu voda, zbiranja informacij v elementu kamnin, dobrote svoje k svojemu v elementu ogenj oz. Sonce … Duša in Um zorita preko t. i. aha efektov.

Vladislav Stres

Razširjen članek si lahko preberete v reviji Misteriji, št. 338 (september 2021).