Izobražena sem in nikakor ne verjamem v vsak larifari. Devetnajst let pa se že ukvarjam s psiho-spiritualnimi pojavi, saj sem vneta intenzivka. Intenzivi razsvetljenja oziroma gnoze z razsvetljenji ali neposrednimi doživetji resnice povzročajo relativno hiter duhovni razvoj. Spremljajo jih tudi uvidi – hipna spoznanja, podobna navdihu – in osupljivi psiho-spiritualni fenomeni.

Pred petnajstimi leti se je pripetila huda prometna nezgoda, v kateri sta na mestu umrla visokorasli tridesetletni moški, imenovala ga bom Pavel. Ob njem pa svetlolaso dvajsetletno dekle, recimo ji Barbara.

Dva ali tri dni kasneje sem v svoji osvetljeni kopalnici prala perilo, vrata v zatemnjeni hodnik pa so bila odprta. Kar nenadoma jasno zagledam oba umrla in ju takoj prepoznam – Barbaro po svetlih laseh, Pavla pa po visoki postavi. Počasi gresta mimo vrat in oba gledata vame. Pri priči telepatsko razumem njuno sporočilo. Namreč, da si silno želita, da bi njuni najdražji dojeli in verjeli, DA STA PREŽIVELA SMRT.

Prav tako sem razumela, da je moja dolžnost, da staršem povem o tem dogodku. To sem storila, začuda pa niso bili prav presenečeni. Pavlova mati je mirno rekla: »Jaz se z njim pogovarjam.«

Ob obisku mrtvih sem bila preveč osupla, da bi se ju ustrašila. Še zdaj pa se mi kdove zakaj zdi važno, da je bila veža zatemnjena. Mogoče sta na takem ozadju lahko zbrala dovolj svoje še neizživete življenjske moči, da sta se lahko materializirala. Se zato duhovi javljajo ponoči?

Prav tako je zame uganka, kako sem ju sploh gledala. Imela sem odprte oči, bila sem pri polni zavesti, pa se mi vseeno zdi, da sem ju gledala tudi z nekakšnim notranjim vidom in slišala z notranjimi ušesi. Z vidom in sluhom svojega lastnega duha? Smo navsezadnje res utelešeni duhovi?

Dodam naj, da tega fenomena ni povzročila moja osebna prizadetost ob njuni smrti, čeprav je bila nesreča strašna, saj sem ju poznala le od daleč.

Eliva