Antun Angeli

Antun Angeli*, radiestezist in upokojeni geodet iz Ljubljane, je svoje življenje posvetil raziskovanju okultnega in delovanja nevidnih sil, ki vplivajo na naša življenja. Z odkrivanjem škodljivih sevanj in zdravilno močjo rok je pomagal mnogim, da so se rešili bolezni. Njegova posebnost je tudi poznavanje kristaloterapije in indijske astrologije džotiša. V štiridesetih letih delovanja je na svoji poti doživel veliko nenavadnih izkušenj in srečanj, ki jih je opisal v izjemno zanimivi knjigi Radiestezistova nenavadna doživetja.

V knjigi se večkrat dotaknete svojih izkušenj z vzporednimi svetovi. V začetku opišete svoje prvo zunajtelesno doživetje, ki ste ga imeli pri trinajstih letih. Kaj je značilno za vzporedne svetove?

»Vsi so bili tiho. Niso govorili, ampak jaz sem slišal njihove misli, kako so me obžalovali: Ubogi fant, on odhaja.«

Zunajtelesno doživetje se dogaja v vzporednem svetu, ne v tem. Naš svet je definiran z dimenzijami. Mi živimo v sobi, v hiši ali stanovanju v treh dimenzijah: višini, širini in dolžini. To ustvarja prostor. In s prostorom nekdo upravlja; to je čas, naš čas. Obstaja tudi neki drugi čas in poleg tega časa še drugi čas itd. Ti drugi časi so v vzporednih svetovih. Čas je tekoča dimenzija, on teče. To primerjam z žlebom, po katerem teče deževnica. Vzporedni svet je nekaj pod tem žlebom, in tam teče neki drugi čas. Pod tem je še eden … To so vzporedni svetovi. So ob nas, a jih ne vidimo.

Kot trinajstletni fant sem imel prvo zunajtelesno doživetje. Imel sem revmatično vročico, vsi sklepi so bili vneti in boleči, od palca na nogi do sklepa v čeljusti. Vzroka bolezni zdravniki niso našli. Štirideseti dan sem ležal v bolnišnici in težko dihal. Prišlo je šest zdravnikov. (Mimogrede, šest je številka, ki me spremlja vse življenje. Po džotišu sem šestica, prvo stanovanje v Ljubljani je bilo Privoz 6, številke 3, 6 in 9 sestavljajo Teslov krog in spadajo v duhovno dimenzijo). Primarij me je prijel za levo roko in nekaj mrmral, gledal sem ga navzgor. V tem trenutku sem globoko vdihnil in pojavila se je slika, da gledam primarija od zgoraj navzdol. Zgodilo se je nekaj zanimivega. Vsi so bili tiho. Niso govorili, ampak jaz sem jih slišal, kako so me obžalovali: Ubogi fant, on odhaja. Slišal sem njihove misli, frekvence, misel je namreč frekvenca. Takrat se je v meni pojavil odpor: Ne bom odšel, moram živeti! In po dveh, treh dneh se je to ponovilo. Takrat sem odletel iz telesa, hodnik je bil dolg. Lebdel sem v zraku in gledal sebe, kako ležim, in se spomnil, da se mi je to že zgodilo. Po nekaj dneh se je pojavil zdravnik, ki ga prej nisem videl. Pokazal je s prstom name in me vprašal, če sem mali Angeli. Nato sem moral odpreti usta, pogledal je in rekel: »Jutri bomo vzeli ven mandlje.« In v treh dneh sem si opomogel.

Vaše zanimanje za okultno vas je iz rodnega Siska odpeljalo v svet, srečali ste kar nekaj jasnovidcev, učiteljev, ki so korenito vplivali na vaše življenje. Bi katerega posebej omenili?

Pred zadnjo vojno v Jugoslaviji, konec osemdesetih let, sem slišal za nekega dobrega apiterapevta, radiestezista Dujmovića. Šel sem k njemu, da preveri moje sposobnosti. S seboj sem vzel knjige. Ko sem prišel k njemu, mi je rekel: »Pusti knjige, ne potrebuješ jih. Samo postavi roke na človeka in mu bo dobro.« Začel sem zdraviti v hotelu I v Zagrebu. Tu sem srečal dva bioenergetika, Vero in Kekuša, ki je rekel, da imam sijajno energijo in naj obiščem Mija Roksandića pod Čavič brdom v Baniji. Odšel sem tja, njegova žena je bila sama. Povedala je, da je Mijo na terenu, da dopoldne zdravi živali, popoldne pa ljudi. Počakal sem ga. Bila je zima, sneg, čakal sem ga dve uri. Potem sem zaslišal njegove korake. Ko je vstopil, je obstal z eno nogo v zraku in rekel: »Ti se ničesar ne boj, ti zdraviš ljudi.«

Najboljša zaščita pred škodljivimi sevanji je navadna celuloza. Ta je v ličkanju in slami, ki ju, močno stisnjene, postavite pod posteljo.

Potem je zakorakal noter. Vprašal sem ga, ali sprejema učence. Odvrnil je, da ne, ampak mene da bo sprejel. To je bil moj prvi učitelj. Neverjeten človek, s katerim sem se lahko pogovarjal na daljavo. Enkrat se je zgodilo nekaj nenavadnega. Rekel mi je, naj naredim terapijo neki ženski. Ko sem položil roke na njen trebuh, sem takoj kihnil. Ko sem po nekaj tednih prišel k njemu, mi je povedal, da je ženska, pri kateri sem kihnil, umrla po tednu dni. Če na nekoga položiš roke in ta takoj kihne, mi je povedal, bo zagotovo umrl. In res je bilo potem tako … Včasih mi med terapijo začne tudi teči iz desne nosnice, kar pomeni, da desna stran telesa te osebe ni v redu, ali pa iz leve nosnice, kar kaže, da ni v redu leva stran telesa.

Zdravite tudi s kristali. Je kak dogodek, povezan s kristali, ki se vam je posebej vtisnil v spomin?

Moj drugi učitelj je bil prof. dr. Branislav Đerković. Ta me je poučil, kako delati s kristali. Rekel mi je, da moram delati s kristali, ker me imajo radi. Pozneje, ko sem delal radiestezijo v neki hiši, je tam na sredi mize stalo prečudovito kristalno jajce, belo z rdečimi črtami. Nisem mogel umakniti pogleda z njega. Ko sem sedel za mizo, sem ga vzel v roke. Oh, kakšna energija je to bila, fantastično! Dal sem ga nazaj. Potem ga je vzela v roke lastnica in nenadoma se je začela tresti. Roke so se ji dvigale in iz njih je padel kristal k meni. Hotel je k meni. Rekel sem ji: »Jaz bom šel nekam ven iz hiše. Vzemite to jajce, držite ga v rokah in me poiščite.« In jajce jo je pripeljalo do mene. Rekla je: »To je čudež, pojdiva na radio v Sisku, oni morajo to videti in objaviti.« Res sva šla na radio, govorili smo o radiesteziji. Potem pa smo naredili poskus. Vzela je jajce v roko in njena roka je šla tako, kot sem jaz mislil. Ko smo končali, je pospravila jajce v torbo. Oba sva odšla v službo, popoldne pa me je poklicala in rekla: »Ne najdem jajca. Poglej v svoj avto.« In jajce je ležalo na tleh za mojim sedežem.

Kristali so tudi pomočniki pri razvijanju jasnovidnosti. Kakšne vizije ste dobili pri astralnih potovanjih s kristali?

Zanimivo doživetje sem imel pred štirimi leti, ko sem se udeležil tečaja kristaloterapije v Zagrebu. Učitelji so bili iz Damanhurja. Izvajali smo tehniko aktiviranja žleze češarike, ki se nahaja poleg hipofize. Vsak je imel kristal in ga položil na čelo ter zavezal šal okoli glave, da ni padel. Ko sem si položil kristal na čelo, je ta stal. Vsi so samo gledali. Jaz spojim energijo kristala in ta se zalepi. Učiteljica je to komentirala z besedami: »Ne čudite se, Angeli je že davno dobil zavest kristala.« V preteklosti sem res doživel astralno potovanje s kristali. Letel sem in moja prva postaja je bila roka, ki je držala kristal. Vzpenjal sem se po roki, po nohtu mi je drselo, potem sem nenadoma potonil v kristal in se spustil lahkotno kot peresce na sámo dno kristala. Tu sem dobil zavest kristala. To pomeni, da delujem kot kristal. V nekem drugem astralnem potovanju pa sem se vrnil v čas Atlantide, ko sem zdravil ljudi. V češariki so shranjena vsa naša pretekla življenja. Na neki delavnici tantra joge v Opatiji pa sem šel tudi malo naprej v prihodnost. V vaji sem videl sliko Sadama Huseina, kako gori. Po treh mesecih je izbruhnila vojna v Kuvajtu in so ga ubili. V prihodnost lahko greš le malo, v preteklost pa greš lahko nazaj, kolikor hočeš.

Pri raziskovanju nevidnih sil vas je pritegnil tudi džotiš. Kako je radiestezija povezana z džotišem?

Moj učitelj džotiša je Ignac Peras iz Čakovca. Učil pa sem se tudi pri Adrianu Kezeleju in Senki Raškovič. Proučeval sem tudi južnoindijsko astrologijo. Če med radiestezijsko raziskavo na postelji najdem veliko anomalijo energijskega polja, potem stranki naredim astrološko karto. Ugotovil sem, da obstaja povezava med radiestezijo in džotišem. Ko je človek v obdobju vladavine težkih planetov, kot so Rahu, Ketu in Saturn, hkrati pa je še v obdobju Sade satija, ki je sam po sebi težko obdobje, takrat najdem veliko neozdravljivih bolezni.

Imate kako sporočilo za bralce?

Če se dlje časa zjutraj zbujate utrujeni, obvezno preverite svoje ležišče in škodljiva sevanja. Prva zaščita je, da prestavimo posteljo na dobro mesto. Odsvetujem kupovanje raznih pripomočkov in blazin, saj škodljivega sevanja ne preprečujejo. Najboljša zaščita je navadna celuloza. Ta je v ličkanju in slami, ki ju, močno stisnjene, postavite pod posteljo. Zamenjamo enkrat na leto.

Andreja Paljevec

*antun.angeli@siol.net, 041/633 594

Knjiga: Radiestezistova nenavadna doživetja