Trgovci vedno pogosteje odpokličejo kakšno živilo zaradi prisotnosti nevarne bakterije ali prevelike vsebnosti težkih kovin, kemikalij in pesticidov. Sadeži, ki so najbolj na udaru, so jagode, jabolka, suhe marelice, korenje … A danes domala vse sadje in vsa zelenjava, ki se znajde na trgovinskih policah, vsebuje takšne ali drugačne dodatke, ki si jih ne želimo zaužiti. Rešitev je že pred sto osemindvajsetimi leti ponudil elektrotehnik Nikola Tesla (1856–1943). Izumil je generator ozona, s katerim lahko prečistimo oziroma razkužimo vso hrano, vodo in prostor. Za ta njegov medicinski patent, katerega je tedaj namenil za razkuževanje bolnišnic ter za izdelavo ozoniranega oljčnega olja kot pomoč zdravnikom pri obravnavi kožnih težav njihovih bolnikov, splošna javnost ve zelo malo ali sploh nič. Še huje – ozon so nam prikazali kot vedno nevaren plin, kar pa ne drži.
Teslova iznajdba izmeničnega toka, ki napaja večino današnjih domov, nam je močno olajšala življenje, njegova iznajdba ozonskega generatorja pa nam lahko prinese več preventive in zdravja. Ozon, ki je pravilno proizveden v nizkih koncentracijah, je namreč varen, učinkovit, blagodejen in poceni plin.
STRELE USTVARIJO PLIN
Ozonu pravimo tudi aktivni kisik. Odkrili so ga leta 1840, v terapevtske namene pa ga uporabljajo že poldrugo stoletje, od leta 1880. Nikola Tesla je svoj prvi medicinski generator ozona – s koronsko razelektritvijo, ki je uporabljal nabite kovinske plošče za delovanje na okoliški zrak – patentiral leta 1896. Ta Teslov patent s številko 588177 je eden največjih Teslovih medicinskih izumov, a večina dokumentarnih filmov o njem ne omenja te njegove izjemne medicinske iznajdbe.
Tesla je opazil, da je ozon po električnih strelah uničil bakterije in plesni v njegovem delovnem laboratoriju.
Tesla je med preizkušanjem z električno energijo z velikimi Teslovimi tuljavami ustvarjal strele. Opazil je, da se je med temi poskusi laboratorij napolnil z močno dišečim plinom. Ultravijolična svetloba, ki jo je ustvarila električna strela, je namreč kisik v zraku O2 spremenila v ozon ali O3. Ta naravno nastaja zaradi udara strele, rezultat pa je čist, sveže dišeč in poživljajoč zrak. Tesla je tudi opazil, da je ta ozon uničil bakterije in plesni v njegovem delovnem okolju. On in njegovi zaposleni pa so občutili izboljšanje svojega telesnega in duševnega zdravja.
Presenetljivo je, da Tesla, ki je veliko časa posvetil ustvarjanju strel v svojem laboratoriju, ni trpel zaradi tega, kar še danes učijo v šolah – da je vdihavanje katere koli količine ozona škodljivo. Med svojimi terapijami z ozonom in delom z visokofrekvenčnimi napravami pa je moral redno vdihavati ogromne količine ozona.
Tesla, ki velja za očeta terapije z ozonom, je tako verjel v moč ozona, da je leta 1900 s štiristo tisoč dolarji financiral ustanovitev svojega podjetja Tesla Ozone Company, da bi izdeloval različne naprave, vključno s prenosnim generatorjem ozona, ki bi ga lahko uporabljali v zdravniških ambulantah in bolnišnicah za razkuževanje prostorov in ozonske terapije. Priporočal je razkuževanje celotnih bolnišničnih oddelkov z ozonom in celo neposredno vdihavanje čistega ozona skozi uparjalnik. Izdeloval in prodajal je tudi ozonirano oljčno olje zdravnikom in naturopatom za pospeševanje zdravljenja kožnih težav bolnikov. Te medicinske naprave so postale izjemno uspešne in ozonska terapija je zaživela v polni meri.
PREPOVED OZONOTERAPIJE V ZDA
Leta 1933 pa je Ameriško medicinsko združenje AMA ukinilo vse oblike zdravljenja, ki bi bile lahko konkurenčne zdravilom. Ozon je namreč naravna molekula treh atomov kisika (O3), ki je ni mogoče patentirati. In okoli leta 1940 je ameriška Uprava za hrano in zdravila FDA pričela z uničevanjem in zaplembami generatorjev ozona, kar je pomenilo zaton te terapije v ZDA.
Uporaba ozona pa se je zelo razširila v Nemčiji in Rusiji – danes ga uporablja več kot osem tisoč zdravnikov. Veterinarji, zobozdravniki in zdravniki po vsem svetu uporabljajo ozon za preprečevanje in zdravljenje številnih bolezni. Ozonsko terapijo uspešno uporabljajo v devetnajstih državah, med drugim v Braziliji, Veliki Britaniji, Bolgariji, Kubi, Češki, Italiji, Franciji, Nemčiji, Madžarski, Izraelu, Japonski, Mehiki, Poljski, Romuniji, Rusiji, Singapurju, v štirih kanadskih provincah in štirinajstih zveznih državah ZDA.
V Nemčiji, vzhodni Evropi in Rusiji nizke odmerke ozona uporabljajo za čiščenje zraka v bolnišnicah, kirurških sobah, tovarnah, na letališčih, v klavnicah in na drugih mestih, kjer je zrak slabe kakovosti. V prostorih so nameščeni senzorji, ki spremljajo količino ozona, ki vstopa v prostore, tako da je ozoniran zrak varen za dihanje. Več kot dva tisoč mest po vsem svetu, vključno z Montrealom, Parizom, Los Angelesom in Moskvo, pitno vodo čisti z ozonom.
MEDICINSKA UPORABA
V sto osemindvajsetih letih uporabe so razvili številne varne načine uporabe ozona. Obstaja pa bistvena razlika med generatorjem medicinskega ozona in generatorjem ozona, ki ga uporabljamo za čiščenje hrane, vode in prostorov doma in drugje.
Medicinski ozon se pridobiva samo iz kisika, potrebna je kisikova jeklenka. Generator za domačo rabo pa uporablja za ustvarjanje ozona kisik iz zraka. Ozona, ki nastane iz zraka, ne smemo nikoli uporabljati v medicinske namene. Zrak vsebuje osemdeset odstotkov dušika in ko ta teče čez elektrode ozona, lahko nastane dušikov oksid, ki je škodljiv. Zato se lahko za medicinske namene za ljudi in živali uporablja le ozon, pridobljen iz čistega kisika. Izredno pomembna je še koncentracija ozona, ki mora biti za medicinsko rabo nastavljiva.
Z generatorjem medicinskega ozona so razvili številne uspešne načine uporabe ozona, kot so ušesna, rektalna in vaginalna insuflacija (vpihavanje), vpihovanje v mehur, izpiranje z lijakom, kopel z ozonom, vdihavanje ozona čez oljčno olje, ozonska savna, masaža z ozoniranim oljčnim oljem, klistir z ozonirano vodo, avtohemoterapija (zdravljenje s krvjo), intravenske injekcije ozona in hiperbarični ozon.
Z medicinskim generatorjem ozonirano olje pa lahko uporabljamo lokalno za pomoč telesu pri celjenju razjed, ran, obravnavi bradavic, herpesa, ureznin in odrgnin, okužb kože, nohtov, opeklin in celulita.
NE POŠKODUJE ZDRAVIH CELIC
»Ozon deluje proti bakterijam, glivicam, virusom in parazitom. Ubija mikrobe ob stiku, deloma tako, da uniči njihovo celično membrano. Ti mikroorganizmi se ne morejo prilagoditi ozonu in ne morejo postati odporni nanj. Ozon je veliko močnejši in razkužuje hitreje kot klor ter ne ustvarja škodljivih stranskih produktov. Tako lahko ozon uporabljamo zunanje kot razkužilo in notranje kot ›antibiotik‹ za dopolnitev ali zamenjavo farmacevtskih antibiotikov. Dejansko lahko ozon uporabljamo proti antibiotikom, ki so odporni na superbakterije, kot je MRSA (Staphylococcus aureus, odporen na meticilin),« pravi dr. Magda Havas z Univerze Trent iz Peterborougha v Kanadi, dr. znanosti za okoljske študije in študije virov.ž
Tesla je priporočal razkuževanje celotnih bolnišničnih oddelkov z ozonom ter neposredno vdihavanje čistega ozona skozi uparjalnik.
V članku »Ozonski paradoks – od onesnaževalca zraka do sodobnega medicinskega čudeža«, ki ga je napisala za kanadsko revijo Tesla Magazine, piše:
»Učili so me, da je ozon onesnaževalec zraka in škoduje pljučem. Ko sem slišala, da se ozon uporablja terapevtsko za zdravljenje različnih zdravstvenih stanj, vključno z rakom, sem bila skeptična. Zdaj nisem več, saj sem preizkusila različne vrste ozonske terapije in imela blagodejne učinke. Ozon je paradoksalno hkrati oksidant (kot so me naučili v šoli pri kemiji) in antioksidant (kot sem se naučila, ko sem raziskala ozon). Ozon je tako lahko hkrati naš prijatelj in sovražnik.«
Ed McCabe pa v knjigi Preplavimo telo s kisikom (Flood Your Body With Oxygen) razlaga, da ozon ubije bakterije, viruse, glivice in plesni, praživali in druge mikrobe s preprosto reakcijo oksidacije.
»Vse te nižje oblike življenja so večinoma anaerobne in ne morejo preživeti v okolju, bogatem s kisikom. Najpomembneje pa je, da ozon nikoli ne poškoduje zdravih celic človeškega telesa. Pomembna pa je koncentracija; ta mora biti nad 27 in pod 80 mikrogramov na kubični mililiter. Ozon lahko razgradi celo umetne organske spojine in druge industrijske kemikalije, tako organske kot anorganske.«
OZON JE SUPERKISIK
Ljudje smo aerobna bitja – brez kisika ne moremo živeti, potrebujemo ga na celični ravni. In ozon je aktiviran kisik. Kisik je najpomembnejši element za življenje in je ključ dobrega zdravja. Brez vode lahko preživimo teden, brez hrane en mesec. Brez kisika pa samo nekaj minut! Zahtevajo in potrebujejo ga vsi procesi v telesu.
»Najboljši način zagotavljanja zdravja je dovajanje kisika vsaki celici organizma. Več ko imamo v organizmu kisika, več energije ustvarjamo in bolj učinkovito odstranjujemo strupene snovi. Dovolj kisika telesu zagotavlja obnavljanje, regeneracijo in močan imunski sistem,« piše dr. Saul Pressman v knjigi Zgodba o ozonu (The Story Of Ozone). Pristavlja, da je bila povezava med pomanjkanjem kisika in boleznimi ugotovljena in dokazana že v prejšnjem stoletju. Pomanjkanje lahko vodi od utrujenosti do bolezni, ki ogrožajo življenje.
Dr. Otto Warburg (1883–1970), ki je deloval na Inštitutu za biologijo Kaiser-Wilhelm v Berlinu, je leta 1926 oznanil, da je primarni vzrok za raka pomanjkanje kisika na celični ravni. Leta 1931 je dobil Nobelovo nagrado za delo na področju encimov za prenos kisika pri celičnem dihanju, še eno pa leta 1944 za odkritje encima za prenos vodika. Dokazal je, da je glavni vzrok za raka nadomeščanje kisika v normalnih telesnih celicah s fermentacijo sladkorjev ter da v okolju, bogatem s kisikom, rakave celice ne morejo obstati. A ko raven kisika, ki je na voljo celicam, pade pod štirideset odstotkov, je celica prisiljena spremeniti metodo pridobivanja energije in začne se fermentacija.
In svetla zvezda na nebu je v tem primeru ozon, ker odstranjuje strupene snovi iz organizma. Spopada se z vzrokom – z mehanizmom oksidacije in oskrbo telesa s kisikom. Ozon ob terapevtski uporabi sčasoma varno očisti vse tekočine in tkiva v telesu ter zagotovi s kisikom bogato okolje vsem celicam organizma, kar omogoči močan imunski sistem in obrambo pred večino sodobnih obolenj.
Zakaj torej danes potrebujemo ozon – bolj kot kdajkoli?
Odgovor strnjeno podaja zdravnik dr. Frank Shallenberger, avtor knjige Čudežni ozon (The Ozone Miracle): »Zdravstveni sistem je preobremenjen, zdravniki imajo vse manj časa za bolnike, zloraba antibiotikov, epidemija kroničnih obolenj … Ozon je kisik. Kisik pa je središče zdravja. In ozon ni navadna oblika kisika. Je superkisik. V organizmu lahko naredi stvari, ki jih običajni kisik ne more. Poveča prenos kisika celicam in izboljša učinkovitost njegove porabe v telesu. Spodbuja citokine. Poveča nastajanje dušikovega oksida. Spodbuja razstrupljanje organizma. Spodbuja encime, ki sodelujejo pri antioksidaciji. Neposredno je strupen za vse mikroorganizme, ki povzročajo bolezni – bakterije, glivice in viruse.«
Tatjana Svete
