Henry Beecher je prvi znanstveno dokazal moč placeba.

»Človeško telo se zmore vesti kot svoja lastna lekarna in ustvarjati sredstva za lajšanje bolečin. Najbrž je popolnoma sposobno ustvariti tudi druga naravna zdravila, ko jih potrebuje. Ustvari jih iz neskončne mešanice kemičnih snovi in zdravilnih sestavin, ki so v njem. Gre za zdravila, ki učinkujejo popolnoma enako ali celo bolje kot tista, ki jih predpisujejo zdravniki,« v knjigi Placebo ste vi opisuje Joe Dispenza.

Placebo lahko tako kot zdravila sproži izločanje endorfinov – naravnih sredstev proti bolečini, ki jih ustvarja telo

Naše misli vplivajo tudi na dolgoživost, kar so dokazali na univerzi Yale. Triindvajset let so spremljali 660 ljudi, starih vsaj petdeset let. Ugotovili so, da so tisti, ki so na staranje gledali bolj pozitivno, živeli sedem let dlje. Način razmišljanja je bolj vplival na dolgoživost kot krvni tlak, raven holesterola, kajenje, telesna teža ali količina telovadbe!

OPERACIJA BREZ MORFIJA

Ko je bil ameriški kirurg Henry Beecher (1904–1976) vojak v drugi svetovni vojni, mu je zmanjkalo morfija. Proti koncu vojne je poljskim vojaškim bolnišnicam primanjkovalo morfija, zato to ni bilo neobičajno. Bal se je, da bi ranjenec brez sredstva proti bolečinam zapadel v usodni srčno-žilni šok. To, kar se je zgodilo po tem, ga je osupnilo.

Ne da bi trenila z očesom, je ena od medicinskih sester napolnila injekcijo s solno raztopino in jo vbrizgala vojaku – kot bi mu vbrizgala morfij. Vojak se je takoj umiril. Odzval se je, kot da je dejansko dobil mamilo, čeprav je to bil le kanček slane vode. Beecher je nadaljeval operacijo, zarezal v vojakovo meso, postoril, kar je pač moral, in zašil rano – vse brez anestezije. Vojak ni čutil skoraj nobenih bolečin in ni zapadel v šok. Beecher se je spraševal, kako je to mogoče – kako je lahko solna raztopina nadomestila morfij?

Izkušnja ga je prepričala o moči placeba, in ko se je po vojni vrnil v ZDA, je začel proučevati ta pojav. Leta 1955 se je zapisal v zgodovino, ko je objavil klinično analizo petnajstih raziskav, objavljenih v strokovni reviji Journal of the American Medical Association. S tem je utrl pot novemu modelu medicinskih raziskav – randomiziranim kontroliranim kliničnim študijam, pri katerih naključno določajo, kateri udeleženci dobijo aktivna zdravila in kateri placebo, da močan učinek placeba ne bi popačil rezultatov.

OD LURDA DO SAI BABE

Zamisel, da lahko spremenimo snovno resničnost zgolj ob pomoči misli, prepričanj in pričakovanj ne glede na to, ali se popolnoma zavedamo svojega početja, nikakor ni vzniknila v tisti poljski bolnišnici med drugo svetovno vojno. Tudi Sveto pismo je polno zgodb o čudežnih ozdravljenjih. In celo danes se ljudje redno zgrinjajo v romarske kraje, kot je Lurd v Franciji, kjer v dokaz ozdravljenja odvržejo svoje bergle, opornice in invalidske vozičke. O podobnih čudežih poročajo iz Fatime na Portugalskem in v povezavi s potujočim kipcem Marije, ustvarjenim ob tridesetletni obletnici prikazovanja.

Tisti, ki so na staranje gledali bolj pozitivno, so živeli sedem let dlje.

Zdravljenje z vero pa nikakor ni omejeno samo na krščanstvo. Pokojni indijski guru Satja Sai Baba, ki med svojimi privrženci velja za avatarja, to je utelešenje božanstva, je manifestiral sveti prah, vibhuti, ki je iz nič vzniknil v njegovih dlaneh. Ta fini sveti prah je menda imel moč zdravljenja številnih telesnih, umskih in duševnih bolezni, če ga je človek zaužil ali si ga nanesel na kožo kot mazilo. Tibetanski lame imajo menda tudi zdravilne moči – bolne zdravijo tako, da vanje usmerjajo svoj izdihani zrak.

Celo francoski in angleški kralji, ki so vladali od četrtega do devetega stoletja, so svoje podložnike zdravili s polaganjem rok. Angleški kralj Karel II. je slovel kot še posebej vešč tega početja – obred je namreč izvedel približno stotisočkrat.

TELO IMA LASTNO LEKARNO

Kaj omogoča te »čudežne« pripetljaje? Je vzvod zdravljenja vera v Boga ali prepričanje o izjemnih močeh določene osebe, predmeta ali celo kraja, ki velja za svetega? Kakšen je proces, ki omogoča veri in prepričanjem, da pripomorejo k tako mogočnim dogodkom? Ali naše pripisovanje pomena obredu – najsibo to žebranje rožnega venca, vtiranje svetega prahu v kožo ali jemanje novega »čudežnega zdravila«, ki ga predpiše zaupanja vredni zdravnik – igra vlogo pri pojavu placeba? Kaj če so na notranje stanje uma ljudi, ki so ozdraveli po tej poti, tako zelo vplivale oziroma ga spremenile zunanje okoliščine (oseba, kraj ali stvar o pravem času), da je novo stanje njihovega uma lahko dejansko ustvarilo telesne spremembe?

Na vsa ta vprašanja znanstveno, a v vsakomur razumljivem poljubnem jeziku odgovarja ameriški raziskovalec in doktor kiropraktike Joe Dispenza (Drjoedispenza.com). Podiplomsko se je izobraževal na področjih nevrologije, nevroznanosti, delovanja možganov in možganske kemije, celične biologije, tvorjenja spomina, staranja in dolgoživosti. Prvič je opozoril nase kot eden od znanstvenikov v nagrajenem filmu What the Bleep Do We Know!? Od objave filma leta 2004 poglablja in širi svoje delo o tem, kako lahko ljudje uporabimo najnovejše izsledke s področij nevroznanosti in kvantne fizike. Ne le za zdravljenje bolezni, ampak tudi za srečnejše in bolj izpolnjeno življenje.

Joe Dispenza pojasnjuje, da je že prelomna raziskava s konca sedemdesetih let prejšnjega stoletja razkrila, da lahko placebo sproži izločanje endorfinov (naravnih sredstev proti bolečini, ki jih ustvarja telo), tako kot to počnejo nekatera aktivna zdravila! To je bila prelomnica na področju raziskovanja placeba – olajšanje, ki so ga zaznali udeleženci raziskave, ni bilo zgolj plod njihovega uma; doživeli so ga na ravni uma in telesa, torej na ravni počutja.

MOČ MISLI

Henry Beecher je leta 1955 navajal, da je 35 odstotkov ozdravitev posledica učinka placeba, sodobne raziskave pa kažejo, da je to lahko od deset od sto odstotkov. A moramo opozoriti, da moč misli deluje tudi v negativno stran. Druga plat medalje je namreč učinek, ki ga imenujejo nocebo. Če pričakujemo slábo, se slábo tudi zgodi. Tudi tu je na delu moč naših misli. Na tem temeljijo prakse, kot so uroki, tudi vudujski. Izsledki psiholoških raziskav ocenjujejo, da je približno sedemdeset odstotkov naših misli negativnih in odvečnih, nezavedno ustvarjenih bolezni pa je tudi zelo veliko, vsekakor več, kot domnevamo. Kot si lahko z mislimi pridelamo zdravje, si lahko torej nakopljemo tudi bolezen in druge težave.

»Čeprav se vam zdi neverjetno, da je lahko vaš um tako močan in vpliven, pa raziskave v zadnjih desetletjih jasno razkrivajo, da lahko izkusimo oziroma doživljamo to, o čemer razmišljamo. Na področju zdravja to omogoči osupljiva farmakopeja v našem telesu, ki se samodejno in prefinjeno odziva na naše misli. Ta čudežna lekarna aktivira naravne zdravilne molekule, ki že obstajajo v našem telesu. Oblikuje različne spojine, ki so zasnovane tako, da izničijo različne učinke v najrazličnejših okoliščinah,« opisuje Joe Dispenza, ki bralca v knjigi pouči, kako lahko okrepi moč pozitivnih misli in izniči moč negativnih.

Devina Novak

KNJIGA: Placebo ste vi