Dr. Monica Gagliano drži pripomoček, s katerim je dokazala, da ima sramežljiva mimoza spomin.

Rastline so inteligentna bitja z globoko modrostjo. To spoznamo, če jim le znamo prisluhniti. In znanstvenica dr. Monica Gagliano jim zmore prisluhniti. Evolucijska ekologinja je izvedla revolucionarne poskuse, ki razkrivajo, da se rastline lahko učijo, spominjajo in sprejemajo odločitve. A to še ni vse. Z rastlinami se celo pogovarja. In te ji odgovarjajo. Dajejo ji navodila, kako naj živi in raziskuje. Rastline so jo v preroških sanjah napotile na raziskovanje k šamanu v Peru, kjer je preizkusila tudi psihoaktivne rastline.

Z dr. Monico Gagliano, raziskovalno izredno profesorico za evolucijsko ekologijo na avstralski Univerzi Southern Cross, se je za revijo Nautilus pogovarjal Steve Paulson.

Rastline so že po nekaj minutah natančno vedele, kaj se dogaja!

Najbolj ste znani po poskusu s sramežljivo mimozo (Mimosa pudica), ki ob dotiku takoj zapre svoje liste. Lahko opišete svoj poskus?

Naredila sem majhen pripomoček, s pomočjo katerega sem lahko rastline metala z višine kakih petnajstih centimetrov. Torej ne previsoko. Pristale so na mehko oblazinjeno podlago. Ta rastlina ob motnjah zapre liste, še posebej, če je na preži možni plenilec. Ko so listi zaprti, štrlijo ven velike trnaste koničaste stvari, da plenilca odvrnejo. Pravzaprav ne samo, da zaprejo liste, ampak se dobesedno povesijo, s čimer dajo vedeti: »Glej, mrtev sem. Zate tu ni soka.«

Večkrat ste vrgli rastlino na tla in opazovali odziv?

Točno tako. Rastlini ali živali je nesmiselno ponavljati vedenje, ki ne služi ničemur, zato se kar hitro naučijo, da nekaj neuporabnega ne počnejo več. Gre le za trošenje veliko energije, ko poskušajo narediti nekaj, kar dejansko nima smisla. Torej, zanimalo me je, ali se lahko sramežljiva mimoza nauči, da ne zapira listov, kadar možni plenilec ni resničen in kasneje ni slabih posledic.

Po koliko padcih so rastline prenehale zapirati liste?

Spustila sem jih šestdesetkrat zaporedoma. Potem sem jim pustila velik premor, da so se odpočile, nakar sem preizkus ponovila. Rastline so že po prvih treh do šestih padcih začele ponovno odpirati svoje liste. V nekaj minutah so natančno vedele, kaj se dogaja, v smislu: »O moj bog, to je res nadležno, vendar ne pomeni nič, zato se ne bom trudila zapreti. Ko so moji listi odprti, lahko namreč jem svetlobo.« Torej dela kompromis med samozaščito ter nadaljnjim hranjenjem in rastjo. Rastline sem en mesec pustila pri miru, nato sem ponovila isti poskus na istih rastlinah. In pokazale so, da natančno vedo, kaj se dogaja. Bile so izurjene.

Pravite, da rastline »razumejo«, se »naučijo« in »zapomnijo«. To mislite dobesedno?

Ja, to počnejo. To je vsekakor spomin. Gre za enak poskus, kot ga izvajamo s čebelo ali mišjo. Zato se zdi uporaba besed »spomin« in »učenje« povsem primerna. Vem, da mi nekateri kolegi očitajo antropomorfizem (počlovečenje), vendar v tem ni nič antropomorfnega. To so izrazi, ki se nanašajo na določene procese. Spomin in učenje nista dva ločena procesa. Ne morete se učiti, če si ne zapomnite. Torej, če rastlina počne tisto, kar bi pričakovali od podgane, miške ali čebele, potem je opravila test.

Menite, da se te rastline dejansko odločajo, ali bodo zaprle liste ali ne?

Ja, rastline se nedvomno odločajo, ko so v situaciji, da se morajo odločiti. To smo testirali z labirintom, kjer se je pri testu treba odločiti med levo in desno stranjo. Izbira temelji na tem, kaj lahko pridobiš, če izbereš eno ali drugo stran. Naredila sem študijo z grahom, ki je pokazala, da lahko rastline izberejo desno smer v labirintu glede na to, od kod prihaja zvok vode. Seveda si želijo vode. Tako uporabijo signal, da sledijo tej smeri v labirintu, ko poskušajo najti vir vode.

Torej lahko rastline slišijo vodo?

O ja, seveda. In ne govorim o električnih signalih. Ugotovili smo tudi, da rastline oddajajo lastne zvoke. Zvočni signal prihaja iz rastline.

Kakšne zvoke oddajajo?

Imenujemo jih kliki, vendar tu jezik odpove, ker poskušamo opisati nekaj, s čimer nismo dovolj seznanjeni, da bi zmogli izbrati prave besede za to. Ugotovili smo, da rastline ne samo, da ustvarjajo svoj zvok, ampak tudi poslušajo zvoke. Obstajajo študije, kot je tudi moja, o rastlinah, ki se premikajo proti določenim frekvencam ter se odzivajo na zvoke možnih plenilcev, ki žvečijo liste, katere lahko slišijo druge rastline, ki še niso ogrožene. »Oh, to je plenilec, ki žveči liste mojega soseda. Bolje je, da okrepim svojo obrambo.«

Nedavno so v Izraelu raziskovali zvok čebel in kako so se cvetlice pripravile in dobesedno postale zelo lepe in sladke, da bi bile bolj privlačne zanje. Raven sladkorja v cvetlicah se je povečala, ko je čebela brenčala mimo njih.

»Za nekatere informacije, ki sem jih prejela v svoji glavi od rastlin, je bilo popolnoma nemogoče, da bi jih lahko sama vedela.«

Učili ste se pri šamanih ter uživali ajavasko in druge psihoaktivne rastline. Zakaj ste iskali ta doživetja?

Jaz jih nisem iskala. Ona so poiskala mene. Jaz sem samo sledila. Kar prišla so v moje življenje. Veste, to so pomembna vrata, ki jih morate odpreti in skoznje ali greš ali pa ne. Jaz sem se preprosto odločila, da grem skoznje. Ko sem živela v Avstraliji svoje normalno življenje, sem trikrat sanjala čudne sanje. Pri tretjih sanjah je postalo zelo jasno, da so ljudje, o katerih sem sanjala, resnični. Čakali so nekje v tej resničnosti, na tem svetu. Odločila sem se, da grem v Peru, in kupila letalsko karto. Moj tedanji partner me je vprašal: »Pa kaj delaš?« jaz pa sem mu odgovorila: »Nimam pojma, ampak moram iti tja.« Za mene kot znanstvenico se mi zdi, da je bil to najbolj znanstven pristop, kar sem jih kdaj imela. Kot da nekaj postavlja vprašanje in te kliče, da prideš po odgovor. Odgovor je že tam in te čaka, če si pripravljeni odpreti vrata in jih prestopiti. In to sem storila.

Kaj ste delali v Peruju?

Ko sem odšla tja, sem našla ta kraj iz mojih sanj. Bil je popolnoma enak kot v sanjah. In tam je bil isti človek, kot sem ga videla v sanjah. In potem sem delala z njim in se poskušala z njegovo podporo kar največ naučiti o sebi.

Monica Gagliano v Peruju

Monica Gagliano v Peruju

To je bil lokalni šaman, ki ga imenujete Don M. In tam ste uživali halucinogeno snov iz neke rastline …

Opravila sem »dieto«, kot temu tam pravijo. To je v osnovi miren in intenziven čas v osamitvi, ki ga počnete sami v majhni koči. Povezani ste z rastlino, ki jo izbere šaman. Ampak zame rastlina, s katero sem delala, ni bila sama po sebi psihedelična. V resnici so vse rastline psihedelične. Tudi naša hrana je psihedelična, ker spreminja našo možgansko kemijo in nevrobiologijo ves čas, ko jemo. Sladkorji, vse vrste nevrotransmiterjev švigajo vsepovsod po telesu. Torej moramo popraviti tudi zamisel o tem, kaj je psihedelična izkušnja, ker ljudje mislijo, da tako delujejo le nekatere rastline, ki povzročajo zelo močno preobrazbo. Jaz pa sem ugotovila, da so vse rastline psihedelične. Lahko na primer sedim v svojem vrtu. Čeprav ne zaužijem nobene od njih, mi ta izkušnja zelo spremeni zavest.

Rekli ste, da se je rastlina pogovarjala z vami. Ste dejansko slišali besede?

Ko poskušaš to opisati drugim, ki niso imeli tovrstnih izkušenj, to verjetno nima smisla, ker tovrstno znanje zahteva osebno udeležbo. Ni bilo tako kot kadar se nekdo pogovarja s tabo od zunaj, z besedami in zvokom. Ampak tudi to ni točno, ker se je to v moji glavi slišalo kot resnični pogovor. In tudi vem, da to nisem bila jaz. Za nekatere informacije, ki sem jih tako prejela, je bilo popolnoma nemogoče, da bi jih lahko sama vedela.

Pravite, da so vam te rastline posredovale specifične informacije o vašem življenju in delu?

Ja, nekatere rastline mi točno povedo, kako napačno razmišljam o svojih poskusih in kako bi jih morala izvajati. Takrat si rečem: »Kaj?!« in vse zapišem, ne da bi resnično razumela. Potem grem v laboratorij in poskusim, kar mi povedo. Pri enem poskusu, tistem s Pavlovim grahom, sem ta problem že eno leto prej preizkušala z drugo rastlino, s sončnicami. Ko pa sem pozneje v Peruju delala »dieto« z drugim drevesom, se je rastlina enostavno pojavila in rekla: »Mimogrede, ne sončnice, ampak grah.« In jaz sem rekla: »Kaj?!« Mnogi si predstavljajo, da ti tovrstne izkušnje razkrijejo skrivnosti vesolja. Ne, moje rastline so po navadi zelo praktične. In imele so prav.

Mislite, da se resnično srečujete z zavestjo te rastline? Mogoče je vse le projekcija lastnega uma. Kako veste, da ste dejansko imeli opravka z drugo inteligenco?

Če ste kdaj imeli takšno izkušnjo povezovanja z rastlinami, in imajo jo mnogi ljudje, je izkušnja tako jasna, da veste, da to niste vi; govori nekdo drug. Če te izkušnje še niste imeli, vas popolnoma razumem, da dvomite. Vendar pa sem imela izmenjave z rastlinami, ki so mi dajale podatke o stvareh, o katerih nisem vedela res ničesar.

Katere podatke so vam dale rastline?

Moje znanstveno področje ni medicina, a rastline so mi večkrat dale informacije o svojih medicinskih lastnostih. In to zelo specifične informacije. Zapisala sem jih v svoj dnevnik. Kasneje sem to preverila in res našla v medicinski literaturi. Tega preprosto nisem vedela.

A. D.

Razširjen članek si lahko preberete v reviji Misteriji, št. 338 (september 2021).

Knjiga: Kaj vedo rastline

Knjiga: Vsakdanja pomoč dreves