Ste pogosto izčrpani in se hitro utrudite? Ste velikokrat nerazpoloženi, razdražljivi, živčni, zmedeni? Imate mišične krče, sindrom nemirnih nog? Čutite mravljinčenje, otrplost, trzanje? Pogostokrat slabo spite, imate glavobole, motnje srčnega ritma, vam razbija srce? Imate visok krvni tlak? Trpite zaradi osteoporoze, slabih zob? Ključ do več energije, življenjskega poleta in dobrega počutja je vsestranski mineral magnezij. Umiri živce, zjasni misli, izboljša spomin in koncentracijo, kri postane bolj tekoča in čistejša.
Magnezij je za zdravje ključen mineral, a ga ima po nekaterih ocenah premalo do osemdeset odstotkov ljudi.
Da magnezij ni kar tako, nam povedo tudi zdravstvene trditve, ki jih je za živila, ki so bogat vir magnezija, odobrila Evropska agencija za varnost hrane. Naslednje trditve se lahko uporabljajo na označbah takih živil: Prispeva k zmanjšanju utrujenosti in izčrpanosti. Prispeva k ravnotežju elektrolitov. Prispeva k sproščanju energije pri presnovi. Prispeva k delovanju živčnega sistema. Prispeva k delovanju mišic. Ima vlogo pri sintezi beljakovin. Prispeva k normalnemu psihološkemu delovanju. Prispeva k ohranjanju zdravih kosti. Prispeva k ohranjanju zdravih zob. Ima vlogo pri delitvi celic.
»LUČ ŽIVLJENJA«
Magnezij je ob kisiku in vodi nepogrešljiv za življenje. Za zdravje je ključen mineral, a ga ima po nekaterih ocenah premalo do osemdeset odstotkov ljudi. Ključen je za delovanje vsaj tristo petdeset, morda celo sedemsto različnih encimov v telesu. Torej pomaga zanetiti ravno toliko različnih biokemičnih reakcij. Že zgolj to govori, kako raznolika je njegova vloga in kako njegovo pomanjkanje vpliva na prav vse dejavnike življenja. To nam pove tudi, kako zlahka za težave okrivimo kaj drugega kot pomanjkanje magnezija.
Carolyn Dean, ameriška zdravnica in naturopatinja, avtorica svetovne uspešnice Čudež magnezija (The Magnesium Miracle), pravi, da je magnezij v njenem vesolju najpomembnejši mineral. Dr. Mark Sircus ga v eni od svojih knjig povzdigne v »luč življenja, ki vrača moč in živahnost«. V rastlinah je magnezij namreč del klorofila, ki pretvarja svetlobo v energijo, v telesu pa igra podobno vlogo kot del hemoglobina – snovi, ki daje rdečim krvničkam barvo in prenaša kisik v tkivo. Dr. Mildred Seelig je magneziju namenila štirideset let svojega raziskovalnega dela in poudarila, da pomanjkanje magnezija okrepi škodljive učinke stresa na telo, tako da ti lahko ogrozijo življenje. Magnezij je zanjo »tihi varuh našega srca in ožilja«.
PREMALO MAGNEZIJA
Pomanjkanje magnezija se lahko pojavi zaradi čezmerne izgube magnezija z urinom ali znojem. Ali zaradi začasnih prebavnih motenj, ki povzročijo izgubo magnezija ali omejijo njegovo vsrkavanje. Ali zaradi kronično nizkega vnosa magnezija, čezmernega stresa, bodisi fizičnega, čustvenega ali okoljskega. Telo izloči več magnezija tudi zaradi preveč alkohola, kofeina, sladkorja, odvajal in tablet proti zanositvi.
Najboljši naravni viri magnezija so zelena zelenjava, oreški, semena in stročnice. Če zelenjavo kuhamo, se pri tem magnezij izloča v vodo. Zato je še najbolje – če zelenjave ne jemo surove –, da jo kuhamo v sopari ali pa uporabimo tudi vodo, v kateri se je zelenjava kuhala.
Magnezij velja za najpomembnejši mineral menopavze.
Vnos magnezija s prehrano se je v preteklem stoletju postopno zmanjševal, k čemur sta pomembno prispevala predelava živil in večji delež hitre prehrane, kjer magnezija domala ni. Prehrana, ki je bogata z maščobami, sladkorjem, soljo in fosfati, pa tudi z vitaminom D in kalcijem, dodatno poveča potrebo po magneziju v telesu, ker ga le-to toliko bolj porablja.
MAGNEZIJ IN VITAMIN D
»Telo ob pomanjkanju magnezija tudi ne more učinkovito izrabljati vitamina D. Magnezij je namreč pomemben za njegovo vsrkavanje in presnovo. Pretvori ga v delujočo hormonsko obliko, ki med drugim pomaga pri vgradnji kalcija v kosti. Brez magnezija bodo njegovi učinki močno zmanjšani. Vsi encimi, vpleteni v presnovo vitamina D, potrebujejo magnezij. Mogoče je, da magnezij prispeva tudi k učinku vitamina D na imunsko obrambo. Prav vitamin D lahko prepreči nalaganje kalcija in holesterola v žilah. Z jemanjem visokih odmerkov vitamina D se torej močno povečajo potrebe po magneziju. Na drugi strani pa povečana poraba magnezija spet lahko pripelje do njegovega pomanjkanja,« v knjigi Moj magnezij piše Ajša Kranjc.
Magneziju pravijo tudi najpomembnejši mineral mene, saj ohranja kosti močne in preprečuje osteoporozo ali slabljenje kosti. Zmanjšuje neželene stranske učinke mene, kot so potrtost in težave s spanjem.
IONSKI MAGNEZIJ
Carolyn Dean kot najboljši vir magnezija izpostavlja magnezij v tako majhnih delcih, da lahko deluje na celični ravni. Ionski kanalčki, po katerih minerali prehajajo v celice, so široki od 400 do 500 pikometrov. Tak je magnezij v tekoči ionski obliki Eidon. Tekoči ionski minerali so narejeni po tehnologiji, ki netopne minerale pretvori v delce velikosti angstrema, milijoninke metra. To sposobnost imajo sicer le rastline – s pomočjo sonca in organizmov v zemlji. Minerali velikosti angstrema v ionski obliki so našemu telesu stoodstotno biološko dostopni. Vsrkajo se pod jezikom in se s pomočjo celične osmoze prenašajo po organizmu.
Ker niso odvisni od prebavnih ali encimskih funkcij organizma, izjemno dobro delujejo tudi pri starejših in ljudeh s šibkejšim prebavnim sistemom. Ionski magnezij tudi nima odvajalnega učinka, saj zaobide črevesje. Narejeni so iz naravnih virov, posnemajo zapletene procese, ki jih najdemo v naravi. Ne vsebujejo sintetičnih snovi, polnil, dodatkov ali konzervansov. So popolnoma vodotopni in organizem jih sprejme točno toliko, kot jih potrebuje, ostalo enostavno izloči prek urina; zato ni možno predoziranje oziroma njihovo nalaganje po tkivih telesa, kot se to lahko zgodi pri klasičnih prehranskih dodatkih mineralov.
Priporočen dnevni odmerek magnezija (magnezijevega klorida) v ionski obliki je 30 kapljic ali dva mililitra v kozarcu čiste vode, najbolje prečiščene z destilacijo ali reverzno osmozo, ali soka. Odmerek je najbolje zaužiti zjutraj pred zajtrkom; požirek za minutko zadržimo v ustih, da se magnezij vsrka že v ustih, in pogoltnemo.
A. Š.
Razširjen članek si lahko preberete v reviji Misteriji, št. 353 (december 2022)
