Osamljenost je nespoznana bolezen. Pred vami sta zato dva vprašalnika, s katerima boste ugotovili, ali drvite v osamljenost in boste lahko pravočasno ukrepali. Negativni učinki osamljenosti in socialne izolacije na zdravje in pričakovano življenjsko dobo so namreč večji dejavniki tveganja kot onesnažen zrak, pomanjkanje gibanja, pomanjkljiva prehrana, čezmerna telesna teža, celo večji od kajenja in čezmernega uživanja alkohola.
Tako socialna izolacija kot osebno občutenje osamljenosti zvišujeta tveganje za celo vrsto bolezni.
Ločimo med izrazoma socialna izolacija (osamitev) in osamljenost. Socialno izolacijo merimo objektivno: kdor živi sam, ima manj socialnih stikov ali pa vzdržuje le majhno omrežje socialnih odnosov, je bolj socialno izoliran kot nekdo, ki ima veliko prijateljev in znancev ali živi z drugimi. Doživljanje osamljenosti pa je oseben občutek – lahko se počutimo osamljene, čeprav so okrog nas prijatelji, družinski člani ali drugi, in obrnjeno.
STOPNJA SOCIALNE IZOLACIJE
Preglejte pet trditev v preglednici in si za vsak pritrdilni odgovor dodelite 1 točko. Če vaša vsota znaša 0 ali 1, se uvrščate med nizko ali povprečno izolirane osebe, če pa vsota znaša 2 ali več, ste močno socialno izolirani.
|
1. |
Neporočen/brez spolnih odnosov |
|
|
2. |
Manj kot enkrat mesečno stik z otroki* |
|
|
3. |
Manj kot enkrat mesečno stik z drugimi družinskimi člani* |
|
|
4. |
Manj kot enkrat mesečno stik s prijatelji* |
|
|
5. |
Nobenega članstva v društvih, nobenega udeleževanja sosedskih dogodkov, srečanj verskih skupnosti ali častnih dejavnosti |
|
* Bodisi osebno, telefonsko, pisno ali prek elektronske pošte.
MERITEV DOŽIVLJANJA OSAMLJENOSTI
Spodnji vprašalnik »Lestvica osamljenosti s tremi postavkami« je leta 2004 razvila ameriška socialna psihologinja Mary Elizabeth Hughes s sodelavci.
Ob vsakem vprašanju odgovorite, ali vas to zadeva pogosto (2 točki), včasih (1 točka) ali redko (0 točk). Če znaša vaš rezultat 0 do 2 točki, se uvrščate med neznatno ali povprečno osamljene osebe, pri rezultatu 6 točk pa ste močno osamljeni.
|
1. |
Kako pogosto občutite pomanjkanje družbe? |
|
|
2. |
Kako pogosto se počutite izključene? |
|
|
3. |
Kako pogosto se počutite osamljene? |
|
Z osamljenostjo se spopadajo predvsem mlajši in starejši, ljudem srednjih let (med 25 in 55 let) je nekako prihranjena. Najbolj osamljeni so neporočeni moški, sledijo neporočene ženske in z določeno razliko poročene ženske. Najmanj osamljeni se počutijo poročeni moški.
Tako socialna izolacija kot osebno občutenje osamljenosti zvišujeta tveganje za celo vrsto bolezni – od preprostega nahoda do drugih infekcijskih bolezni ter predvsem pogostih civilizacijskih bolezni, kot so visok krvni tlak, srčni infarkt in možganska kap pa vse do rakavih bolezni.
D. N.
Knjiga: Osamljenost – nespoznana bolezen
