John Robbins je napisal knjigo Zdravi pri stotih. V njej nas uči, kako povečamo število in izboljšamo kakovost preostalih let. Opisuje, kako razbijemo splošne, poenostavljene in zmotne predstave o staranju ter pomladimo svoj duh in telo, kako spremenimo življenje že danes. Ne glede na starost. Da bomo v prihodnje bolj zdravi in bo naše življenje bolj veselo. »Zdravi pri stotih sem napisal, da bi se naučili, kako naredimo čisto vsako leto našega življenja bolj zapolnjeno z vitalnostjo in veseljem ter bolj vredno življenja, kot smo si kdaj koli lahko predstavljali,« je zapisal. Iz knjige povzemamo del besedila iz poglavja »Smrt in prebujenje«.

Pred nekaj leti sem dobil pismo od ženske iz južne Kalifornije. Pisala je, da sta z možem vrsto let zavzeto hodila po poti zdravja. Bila je prepričana, da je bil njun življenjski slog zgleden. Izvajala sta jogo in meditirala in nobeden od njiju ni poskusil niti grižljaja česarkoli, kar bi vsebovalo beli sladkor. Redno sta telovadila in nikoli nista jemala nobenih zdravil, še aspirina ne. Zelo srečna sta bila skupaj, je povedala, in verjela sta, da bosta z uživanjem zdrave hrane in izvajanjem drugih zdravih praks poskrbela, da ne bosta nikoli zbolela.

Toda zdaj se je počutila zagrenjeno, jezno in ogoljufano. Mož je malo po petdesetem letu dobil raka in umrl. Kakšen smisel je imela, je tožila, vsa njuna marljiva skrb za zdravje, ko pa se je to vseeno zgodilo? Bila je potrta in počutila se je izdano, zato je opustila skrb za zdravje in se začela basati s hamburgerji, sladkarijami in drugo ničvredno hrano, ki se ji je leta odrekala. Ni več telovadila in v treh letih od moževe smrti se je zredila za več kot trideset kilogramov. Dobila je sladkorno bolezen in postala močno depresivna.

Ker je hrana, ki jo jemo, dejavnik, ki ga pogosto lahko nadzorujemo, ji včasih pripisujemo prevelik pomen.

Ko sem bral pismo te ženske, me je zabolelo. Bilo mi je žal, ker je izgubila moža, in žalostilo me je, kako potrta, malosrčna in zagrenjena je postala. Žalosten sem bil tudi zato, ker sta bila z možem zmotno prepričana, da jima prehrana in način življenja jamčita, da bosta zdrava do konca.

Nekaj nedolžnega in otroškega je v prepričanju, da ne boš nikoli zbolel, če se le zdravo prehranjuješ in dovolj telovadiš. Nekaj v nas želi, da bi lahko sledili nekakšnemu čarobnemu pravilu ali ubogali neko nezmotljivo višjo silo in si s tem zagotovili, da ne bomo nikoli trpeli. Toda življenje preprosto ne deluje tako. Življenje je veliko bolj nepredvidljivo in skrivnostno.

Poznam privržence presne hrane, ki so prepričani, da je vsa kuhana hrana nezdrava, in ko zbolijo, to pripisujejo edinemu koščku kuhane hrane, ki so ga v zadnjem času pojedli. Poznam goreče pristaše Atkinsove prehrane, ki demonizirajo ogljikove hidrate in mučijo sami sebe, ker so v trenutku šibkosti volje pojedli pečen krompir. Poznam ljudi, ki so prepričani, da bodo živeli v nedogled, če bodo uživali samo »čisto hrano« in jemali na tisoče dolarjev vredne prehranske dodatke.

ZASTRUPLJENI SVET

Dobra prehrana in redna vadba sta pomembni in tudi zdrav način življenja lahko pomeni ogromno razliko. A v našem življenju so še mnogi drugi dejavniki, ki imajo prav tako velik vpliv na naše zdravje. Nekdo lahko pri petdesetih umre zaradi kožnega raka kot posledice sončnih opeklin, ki jih je dobil kot najstnik. Nekatere vrste raka – predvsem rak dojk, maternice, jajčnikov in prostate – se začnejo v materinem trebuhu, deloma zaradi hrane, ki jo uživa mati, in kemikalij v njenem okolju.

Živimo v svetu, ki postaja vse bolj zastrupljen in onesnažen. Obstaja veliko okoljskih dejavnikov, nad katerimi nimamo nobenega nadzora. Nekatere bolezni se razvijejo iz popolnoma neznanih razlogov in te zadenejo kot strela z jasnega ne glede na tvoj življenjski slog. Druge so tesno povezane z družbenimi dejavniki, kot so revščina in nevarne delovne razmere. V našem svetu delujejo močne sile, ki spodkopavajo odnose, silijo ljudi delati strašno dolgo ter zastrupljajo naš zrak in vodo.

Ker je hrana, ki jo jemo, dejavnik, ki ga pogosto lahko nadzorujemo, ji včasih pripisujemo prevelik pomen. To nas lahko preslepi, da je nadzor povsem v naših rokah. Lahko mislimo, da se nam ne more zgoditi nič slabega, če se le dovolj strogo držimo prehranskega režima, ki mu pripisujejo tako čarobne moči. Dejstvo je, da tudi ljudje s popolno prehrano včasih dobijo raka. Tudi tistim, ki si tega ne zaslužijo, se lahko zgodijo grozne stvari.

Prevzemite odgovornost za svoje zdravje – ne zato, da bi se izognili vsemu bolečemu v svojem življenju, temveč zato, da omilite trpljenje ter se obogatite in razsvetlite z modrostjo in ljubeznijo.

Ženska, ki mi je pisala, je bila prepričana, da njej in njenemu možu življenjski slog, ki sta ga gojila, jamči dolgo življenje brez bolezni. Ko se je to prepričanje tako boleče razblinilo, se je počutila ogoljufano in tega ni zmogla sprejeti. Njena zgodba je zelo žalostna in je ne pripovedujem, da bi jo sramotil ali ji pripisoval kakršnokoli krivdo, temveč v upanju, da se bo kdo iz njene izkušnje kaj naučil.

TRPLJENJE SE ZGODI SLEHERNEMU

Odpisal sem ji, da mi je zelo hudo zaradi njene izgube in zaradi vsega, kar je pretrpela. Spregovoril sem ji o bolečini in razočaranju, ki sem ju poznal iz svojega življenja, ko so se zrušili ideali in sanje, v katere sem verjel, ter o novem življenju, ki sem ga našel na drugi strani razočaranosti in obupa.

V nadaljevanju sem ji pisal, da upam, da bo sčasoma spet zmogla sprejemati zdrave odločitve. Ne, ker bi verjela, da potem ne bo nikoli umrla, temveč zato, ker bo vedela, da se trpljenje zgodi v življenju slehernega človeka, in bo želela preprečiti bolezni in zmanjšati trpljenje, kolikor je le mogoče. Prevzemite odgovornost za svoje zdravje in življenje. Ne zato, da bi se izognili vsemu bolečemu v svojem življenju, temveč zato, da omilite trpljenje ter se obogatite in razsvetlite z modrostjo in ljubeznijo.

Napisal sem ji tudi, da me je njeno pismo spomnilo na nekaj, kar sem slišal od nekega modreca: »Če greš naprej, boš umrl. Če greš nazaj, boš umrl. Bolje je iti naprej.«

ITI NAPREJ

Smisel tega, da greš naprej – da delaš na tem, da je tvoje življenje pozitiven izraz tvoje najvišje vizije –, ni v izogibanju vsemu trpljenju in smrti, kajti to niti ni v okviru naših sposobnosti. Smisel je v tem, da se z vsemi življenjskimi preizkušnjami, tudi najtežjimi, spoprimeš z največjo močjo ljubezni in ozdravljanja, ki je v tebi. Dar vztrajanja ni ta, da ne boš nikoli telesno opešal ali zbolel, ampak da se bo to manj verjetno zgodilo prezgodaj in da boš bolj sposoben polno vstopiti v življenje ter vse, kar ti prinese, sprejeti z dostojanstvom in modrostjo.

Razširjen članek si lahko preberete v reviji Misteriji, št. 336 (julij 2021).