Ali dobro spite? Ali lahko po kratkem prebujanju spet kmalu zaspite? Če ne, vam najverjetneje primanjkuje melatonina, hormona, brez katerega ni spanja. Melatonin je starodavna molekula, ki jo zasledimo že pred milijardami leti. Od samega začetka je varovala vse oblike življenja pred uničenjem zaradi prostih radikalov. Med evolucijo pa je melatonin, ta življenjsko pomemben hormon, prevzemal vse bolj zapletene naloge.
Melatonin je kot dirigent za notranje ure, ki uravnavajo vse dogajanje v telesu – a ga večini ljudi primanjkuje.
Nastaja v epifizi, majhni žlezi v središču možganov. Od tam doseže vse dele telesa in deluje kot dirigent za notranje ure, ki uravnavajo vse dogajanje v telesu. Skrbi za red, uravnava in postavlja temelje telesnega, duševnega in duhovnega zdravja. Če ga je dovolj. A ga večini ljudi primanjkuje.
JE TEMELJ ZDRAVJA
Priznana nemška strokovnjakinja za zdravje Brigitte Hamann v knjigi Melatonin niza dvanajst ključnih razlogov, zakaj je ta hormon temelj zdravja:
Uravnava cikel dneva in noči v telesu. Razvija najmočnejšo zaščito celic. Pomaga nam zaspati in izboljša kakovost spanca. Omogoča, da sta v nas ponoči možni dve življenjsko pomembni dogajanji: regeneracija in obnova. Deluje v najpomembnejših nadzornih središčih telesa: v celicah, v hormonskem, živčnem, imunskem in srčno-žilnem sistemu, v prebavnem traktu in možganih. Je najpomembnejša zaščita za mitohondrije, energijske elektrarne v celicah. Je inteligentna molekula, ki deluje različno; odvisno od tega, kaj mora narediti, denimo spodbuditi imunski sistem ali zavirati staranje. Spodbuja optimalen imunski odziv, saj zmanjšuje pretirane reakcije in krepi prešibke odzive. Poveča dejavnost gena za dolgoživost SIRT1, hkrati pa ta gen zavira dogajanja v tumorskih celicah. Krepi avtofagijo, življenjsko pomemben proces samoočiščenja celic. Upočasnjuje staranje in je lahko vir mladosti.
OMOGOČA REGENERACIJO
Poglejmo si še pobliže, kaj vse zmore melatonin, kot to nadalje razčlenjuje Brigitte Hamann. Uravnava dnevno-nočni ritem telesa, uma in psihe. Vsem celicam in organom sporoča, kdaj je treba preklopiti na »nočni način« delovanja. Je ključen za kakovost spanja. Razvija kaskado odstranjevalcev prostih radikalov in je tako izredno močan antioksidant, ki ščiti celično jedro in mitohondrije. Uravnava pomembne dele hormonskega sistema, na primer z zniževanjem ravni kortizola ponoči. Spodbuja imunski sistem (tvorbo naravnih celic ubijalk, T-celic pomočnic). Uravnava imunski sistem ter lahko prepreči ali zmanjša napačno usmerjena vnetja in imunske reakcije. Upočasnjuje staranje imunskega sistema in prispeva k regeneraciji.
Varuje možganske celice pred starostnimi poškodbami mitohondrijev in lahko upočasni ali prepreči nevrodegenerativne bolezni. Vpliva na hipokampus v možganih, kjer potekajo učenje, shranjevanje naučenih informacij in spomin. Sodeluje pri številnih nevroloških procesih.
Ko obnovimo raven melatonina, kot smo ga imeli v mladosti, s tem upočasnimo staranje, povečamo odpornost proti boleznim in podaljšujemo spolno vitalnost.
Varuje jetra pred kopičenjem maščob s pomočjo zdravih mitohondrijev v jetrnih celicah. Povečuje plodnost žensk. Preprečuje atrofijo jajčnikov, maternice in genitalnega tkiva nožnice. Nadzira številne procese na celični ravni, na primer proizvodnjo pomembnih molekul. Spodbuja regeneracijo na celični ravni. Varuje DNK, naš genski material, pred uničenjem s prostimi radikali. Spodbuja izločanje inzulina v trebušni slinavki. Ohranja zdrave mišice s podpiranjem nastajanja energije v mitohondrijih. Potreben je za zdrav prebavni trakt.
Znižuje krvni tlak. Povečuje HDL ali »dobri« holesterol. Omejuje posledice srčnega napada ali kapi. Uravnava presnovne procese v različnih delih telesa. Sodeluje pri rasti kosti. Krepi delovanje pljuč. Tvori določen zaviralec, ki upočasnjuje razgradnjo serotonina in dopamina – hormonov razpoloženja in dobrega počutja. Vse kaže, da lahko s svojo antioksidacijsko močjo preprečuje raka in zavira nastanek tumorjev. Kaže uspeh pri zdravljenju covida-19, ki ga povzroča virus SARS-CoV-2. Zmanjšuje negativne učinke kemoterapije in obsevanja.
KDAJ IN KOLIKO
Najboljši čas za jemanje melatonina je zvečer, pol ure do eno uro pred spanjem. Melatonin ima kratko razpolovno dobo, razmeroma hitro se razgradi, običajno po pol ure do največ ene ure. A to ne zmanjšuje njegovega učinka, saj se presnavlja v presnovke, ki imajo prav tako močne učinke na zdravje v telesu.
Zdravnik in doktor znanosti prof. Walter Pierpaoli, soavtor knjige Čudežni melatonin (The Melatonin Miracle), priporoča naslednje odmerke melatonina glede na našo starost, da bi ohranili raven melatonina kot v mladosti:
- od 40. do 44. leta: 0,5–1 miligram
- od 45. do 54. leta: 1–2 miligrama
- od 55. do 64. leta: 2–2,5 miligrama
- od 65. do 74. leta: 2,5–5 miligramov
- od 75. leta: 3,5–5 miligramov
Če ste zjutraj omotični, pomeni, da je priporočeni odmerek za vas previsok, zato zmanjšujte odmerek po pol miligrama, dokler ne najdete sebi ustreznega, svetuje prof. Pierpaoli. Priporoča ga za obnovo telesne biološke ure za daljše in bolj zdravo življenje. Prepričan je, da ko obnovimo raven melatonina, kot smo ga imeli v mladosti, upočasnimo staranje, okrepimo imunski sistem, povečamo odpornost proti boleznim in podaljšujemo spolno vitalnost.
KAKO GA UŽIVAMO
»Zaenkrat ni standardiziranih smernic za odmerjanje in morda ga nikoli ne bomo dobili v običajni obliki zdravila, saj je melatonin živa, inteligentna snov, ki se prilagaja okoliščinam. Odmerek je odvisen tudi od tega, koliko ga oseba že ustvarja v telesu,« pravi Brigitte Hamann.
Specialist za melatonin prof. dr. Russel J. Reiter poroča, da sam jemlje en miligram melatonina na dan. Jemati ga je začel že v mladosti, tako da zdaj, ko je starejši, skorajda ne potrebuje večjih odmerkov od tega. Pozneje ko ga človek začne jemati, daljši čas bo potreboval večji odmerek, na primer šest miligramov, pravi. Tudi deset miligramov je bilo v študijah pozitivno ovrednotenih, zlasti pri starejših ljudeh. Če ne želite začeti s šestimi miligrami, lahko začnete z enim miligramom melatonina; kadar to ni dovolj, povečajte odmerek na tri miligrame in končno na šest miligramov. Po nekaj tednih ali mesecih lahko, če želite, odmerek poskusno zmanjšate.
Marsikdo se boji, da bo jemanje melatonina zmanjšalo tvorjenje lastnega melatonina v epifizi. Brigitte Hamann pojasnjuje, da zaradi jemanja melatonina epifiza ne postane manj aktivna in ne ustvarja manj lastnega melatonina. Nasprotno, dodaten melatonin izboljša spanec, saj omogoča, da se biološka ura telesa vrne v ravnovesje. To koristi tudi epifizi, ki je dandanes izpostavljena visokim ravnem stresa. Ko se zaužiti melatonin razgradi, ga telo začne naprej ustvarjati sámo, vse dokler je še noč in tema, in na splošno deluje bolje kot prej. Tudi dr. Walter Pierpaoli na podlagi svojih dolgoletnih raziskav melatonina meni, da zaužiti odmerek tri miligrame na noč omogoča epifizi, da se »spočije«, in tako varuje pred prezgodnjim staranjem. Aktivna epifiza na splošno upočasnjuje staranje.
Eva Majnik
