Pasivna gradnja zakonodajno neopazno prihaja tudi v Slovenijo. V taki nepredušno zaprti hiši za nas skrbijo programirane naprave, od prezračevanja do gretja, vendar v njej hkrati pozabljamo, da smo del narave. Da tega ne bi povezovali z vse več zdravstvenimi težavami sodobnega človeka, saj je pasivna hiša tudi polna elektromagnetnih sevanj, si veliko ljudi želi živeti v leseni hiši. Ena od možnosti je masivna hiša iz hlodov oziroma brun.

Izdelujejo jih v kočevskem podjetju Natural Log House (Naturalloghouse.si), kjer se Aleš Žagar in Petra Blaznik Žagar že vrsto let trudita ohranjati tradicijo ter znanje iz preteklosti združevati z znanjem sodobne gradnje. So družinsko podjetje, ki se že nekaj generacij ukvarja z lesarsko tradicijo. O gradnji take hiše smo se pogovarjali z Alešem Žagarjem, ki skuša ljudem postaviti ne samo hiše, temveč dom, v katerem se bodo dobro počutili. Iz lastnih izkušenj je spoznal, kako pomembno je imeti zdravo bivališče.

Kako ste začeli?

Z ženo Petro sva si pred enajstimi leti najprej sama zgradila hišo iz brun. Tisti, od katerih sva kupila les, so čez tri leta pri naju potem naročili hišo iz brun.

Koliko ste jih do zdaj že naredili?

Kakih deset, po vsej Sloveniji.

Zakaj ste se, ko ste se odločali o domu, odločili ravno za hišo iz brun?

Prednost bivanja v njej je predvsem naraven material. Že prej sem veliko hodil po gozdu in plezal po hribih in že takrat sem se odločil, da moja hiša, če jo bom kdaj imel, ne bo zidana, ampak lesena. In v to smer se je tudi vse skupaj razvilo. Preden sva začela graditi hišo, sva si šla ogledat eno hišo na Štajersko. Lastnik nama je dejal, da ko vstopiš v leseno hišo, nate pade energija lesa. In les ima pozitivno energijo. V svoji hiši vidiva, da je to res. In to bodo potrdili tudi ljudje, ki smo jim zgradili hišo, in prijatelji, ki pridejo na obisk k nama. V leseni hiši se čas ustavi, zato je zelo prijetno bivati v njej.

Ali je res, da les tisto, kar ima v sebi, še leta izpareva in se to vonja?

Ja. Mi lesa znotraj ravno zato ne barvamo, da ohrani ta vonj. Vsak, ki stopi v najino hišo iz brun, to vonja. Kdor živi v hiši, tega ne zaznava več; ko pa se vrnemo z dopusta, denimo čez dva tedna, pa to spet zavohamo. Finska savna ima tudi podoben vonj.

Ste proučevali, kaj les oddaja?

Kaj točno les oddaja, nisem podrobno proučeval, vem pa, da les pozitivno vpliva na vse, ki imajo probleme z dihali.

Recimo alergije?

Ja. Najin sin je imel hudo alergijo na pršice in prah. Prej, ko smo še stanovali v zidani hiši, je moral vsak dan jemati zdravila proti alergiji. Po vselitvi v brunarico pa smo opazili, da tablet preprosto ne potrebuje več. Mikroklima, ki se ustvarja v hiši iz hlodov, namreč blagodejno vpliva na njegova dihala. Zdravilo zaužije le še takrat, kadar ve, da bo prespal kje drugje.

Kako je s prahom?

V hišah iz hlodov ima gibanje prahu drugačne zakonitosti kot v ostalih hišah. Ker les ni statičen material, se prah bistveno manj giblje, zaradi česar ljudje s težavami na dihalih v taki hiši praviloma nimajo več težav oziroma se jim težave ublažijo.

Iz česa so pa stene znotraj?

Ker so stene iz brun preveč masivne in vzamejo preveč prostora, iz masivnih brun naredimo le nosilne stene hiše. Ostale stene pa so lahko iz glinenega ometa, lesene iz opaža, iz stare opeke, iz mavčnih plošč ali iz siporeksa.

Ali je med hlodi kakšno tesnilo?

Med hlode namestimo dvakrat EPDM penjen kavčuk, ki ščiti pred vetrom in vlago, vmes pa pride še ovčja volna za izolacijo.

Ali je hiša dodatno izolirana? Kako debeli so hlodi?

Hiše izdelujemo iz hlodovine premera petdeset centimetrov. S tem je hiša dovolj izolirana; dodatna izolacija ni potrebna, gradbeno dovoljenje se dobi brez zapletov.

Kje pa so inštalacije?

V naših hišah so glavne inštalacije vedno speljane po notranjih stenah. Po lesenih hlodih oziroma brunih so speljane le žice za vtičnice in stikala.

So kakšne omejitve pri izbiri ogrevanja?

Ne. Stranke se trenutno največkrat odločajo za toplotno črpalko plus talno gretje – v kombinaciji s kaminom na drva v dnevni sobi za ambient. Naše hiše se zelo hitro segrejejo in ne potrebujejo veliko za vzdrževanje temperature.

Življenjska doba hiše?

Če les ni v neposrednem stiku z vlago in je hiša normalno vzdrževana, bo zdržala več generacij uporabnikov. Na Slovenskem imamo kar nekaj zelo starih lesenih hiš; najstarejša brunarica je Kavčnikova dimnica iz sedemnajstega stoletja.

Kako od zamisli do načrta?

Nekateri ljudje že vnaprej natanko vedo, kakšne so njihove želje in kakšna bo njihova hiša, drugi pa ne. Najlažje in najhitreje pridemo do načrta s sestanki, enim do treh; skupaj se dobimo in dogovorimo investitor, projektant in izvajalec. Skupaj definiramo želje in pričakovanja investitorja, dejanske izvedbene možnosti, zakonske omejitve glede na lokacijo gradnje in morebitne finančne omejitve. Potem naročniku ponudimo točen načrt za gradnjo in ceno njegove lesene hiše.

Koliko pa stane kvadratni meter take hiše?

Približno osemsto petdeset evrov na kvadratni meter za na zunaj končan objekt. Notranje prostore pa vsakdo naredi po svojih željah.

Kako pa pridobite kakovostno hlodovino?

Sekamo jo pozimi ob pravi luni. Sečnjo lesa začnemo, ko ima v sebi najmanj sokov. To pomeni, da je najprimernejši zimski čas, od septembra do marca, ko so drevesa v mirovanju. In les posekamo v času rastoče lune v ribah, da mu škodljivci ne pridejo do živega.

Kakšne vrste lesa sekate?

Les, ki raste na nadmorski višini osemsto do tisoč dvesto metrov. Najraje delamo iz kočevske bele jelke, ker ima manj smole kot smreka. Pri tem se izkoristi osemindevetdeset odstotkov hlodovine. Uporabimo jo za izdelavo hiše, iz lubja pa pridobijo prehransko dopolnilo.

Ali hiše iz hlodov gorijo?

Eden od splošnih predsodkov je, da bo lesena hiša gorela. Kar ni res. Saj so brunarice oziroma masivne hiše iz hlodov ene najbolj požarno varnih stavb. Naše hiše so v celoti iz masivnega lesa in tukaj ne gre za skeletno gradnjo. Zato se v požaru masivne lesene hiše zelo dobro obnašajo. Ker je les slab prevodnik toplote, se včasih v požaru obnese celo bolje kot nekateri drugi materiali. V začetni fazi gorenja se prevleče s plastjo oglja, ki ima izolatorske lastnosti. V notranjosti z lesenimi stenami je tako segrevanje lesa počasnejše.

Kaj pa drugi materiali?

Železo in jeklo se zvijata že pri petsto stopinjah Celzija, beton pa v vročini razpoka.

Kaj pa, če je potres?

Hiše iz hlodov spadajo med potresno najvarnejše zgradbe. Les je izredno fleksibilen material in lahko prenese zelo velike obremenitve, ne da bi počil. Če si zamislimo drevo, kako se giblje v močnem vetru, čeprav je vpeto v zemljo le s koreninami, nam hitro postane jasna moč tega materiala.

Se pa hiša iz hlodov poseda?

Ja. Značilnost lesa je, da se s sušenjem krči. Zato se tudi hiša poseda, zaradi sušenja brun, ker jih izdelujemo iz svežih hlodov. Posedanje se malce razlikuje glede na stran neba, postavitev hiše in velikost steklenih površin. Vsaka brunarica se posede približno deset do petnajst odstotkov od postavitve. Obdobje posedanja traja okoli šest let. Po tem obdobju lahko rečemo, da se je brunarica umirila.

Ali to vpliva na potek izdelave hiše in čas vselitve vanjo?

Ne, je pa treba pri nekaterih fazah izdelave to upoštevati in te faze strokovno izvesti.

Kako pa poteka sama gradnja hiše?

Postopek izdelave hiše iz hlodov se začne s posekom. Najprej posekamo les v dobi mirovanja. Nato ga prepeljemo v naše podjetje in ga olupimo. Hišo tu tudi sestavimo, označimo in zvrtamo v bruna odprtine za inštalacije. Nato hišo razstavimo in pripravimo za transport do stranke. Pri stranki jo sestavimo na pripravljeno betonsko ploščo; v približno dvajsetih dneh je pod streho.    

Koliko časa traja izdelava ene hiše?

Čas izdelave je odvisen od faze, do katere jo izdelamo. Na primer, hiša s sto petdeset kvadrati je na zunaj končana v približno šestih mesecih od podpisa pogodbe.

Ali lahko hišo iz hlodov postavimo kjerkoli?

Če obstajajo kakšne omejitve glede tovrstne gradnje, preverimo na občini in upravni enoti, kjer bi želeli postaviti hišo. Pravila se razlikujejo od občine do občine. Nekatere občine so zelo za, druge pa ne. Pozitivno mnenje mora dati občina, upravna enota pa mora to mnenje upoštevati.

Tatjana Svete

Razširjen članek si lahko preberete v reviji Misteriji, št. 335 (junij 2021).