Knjiga Pogovarjanje z duhovi

»Zakaj se duhovi umrlih zadržujejo v naši bližini? Jasnih odgovorov nimam, imam le nekaj teorij in zgodb, ki vam jih ponujam v razmislek,« pravi avtorica Sterling Moon; iz njene knjige, ki je nedavno izšla v slovenščini, Pogovarjanje z duhovi, povzemamo ta članek.

Nedokončani posli so klasična utemeljitev, zakaj naj bi bile duše še vedno na zemlji. Lahko so povezani s travmatičnim dogodkom, kot je na primer umor. Če zločin ostaja nerazrešen, duša umorjene osebe morda ne želi oditi, dokler ne dobijo odgovornega za njeno smrt. Včasih se duše upirajo oditi, ker je treba še razčistiti napačne informacije o vzroku njihove smrti ali pa se o njih širijo lažne govorice. Duša se včasih ne počuti dobro, dokler ne ve, da je ljubljena oseba preživela pomembno življenjsko obdobje. V drugih primerih gre za sporočilo, ki ga mora posredovati živeči osebi.

Če duše nikomur ne povzročajo škode, jih obravnavajmo kot suverena bitja.

Razlogi, zakaj duhovi ostajajo, niso nujno takšni, da bi jih lahko razumeli. Duše se morda morajo še česa naučiti, imajo svoje naloge, delo in odgovornosti, zaradi katerih morajo še nekaj časa ostati v našem svetu. Zato nikoli ne domnevajmo, da je dušo treba rešiti ali da je naša dolžnost, da ji pomagamo na drugo stran. Če duše nikomur ne povzročajo škode, jih obravnavajmo kot suverena bitja.


NE VEDO, DA SO UMRLI

Včasih so duhovi prisotni preprosto zato, ker se ne zavedajo, da so umrli. To sem najpogosteje opazila pri ljudeh, ki so umrli v zmedenem stanju ali nenadoma. Nekoč sem se povezala z žensko, ki je imela alzheimerjevo bolezen. Po smrti zaradi te krute bolezni, ki jo je oropala spomina, je ostala izgubljena v megli. Umrla je v bolnišnici in se vrnila domov. Bila je zmedena zaradi novih ljudi, ki jih je tam našla. Vznemirjena je bila ona in tudi novi stanovalci, ki so čutili, da je, medtem ko spijo, nekdo pri njih. S polic so občasno padali predmeti, ponoči so se vključevale elektronske naprave. Ko so jo vprašali, zakaj to počne, je rekla, da ne želi biti tam, vendar ne ve, kaj naj stori. Ko so ji obzirno razložili, da je umrla, in jo vprašali, ali ima koga, ki je umrl pred njo in bi ga želela videti, je hitro odšla na lastno željo. Pot naprej je bila pred njo. Potrebovala je le majhen potisk proti njej, da jo je videla.

Včasih šok ob umiranju povzroči, da so duše nekaj časa zmedene. Nekoč sem med virtualno seanso videla jasno podobo moškega. Nenehno je hodil za mojim kolegom, ki je živel v bližini bolnišnice. Ugotavljam, da se ljudje, ki so nedavno umrli, običajno predstavijo na posebno živahen način. Ta moški, ki je očitno umrl pred kratkim, je hodil in govoril, da išče svoje ključe. Jasno je bilo, da še ni dojel, da je mrtev. Zdel se je zaskrbljen, prestrašen, zato sva se odločila, da mu tega ne bova omenjala. Poleg tega sva menila, da se bo kmalu sam zavedel svojega položaja. Ko sva ga vprašala, če potrebuje kakšno pomoč, je dejal, da si želi domov. Vprašala sva ga, ali se spomni naslova, in mu pokazala v smer, kjer je živel. Odšel je in upajmo, da ga je to, kar ga je čakalo, pomirilo. Nekateri se morda ne strinjajo z najino odločitvijo, da mu ne poveva, da je mrtev, a nama se je tako zdelo prav. Res je morda še vedno zmedeno taval naokoli, vendar menim, da večina duš slej ko prej ugotovi, da je mrtva, in ko je pripravljena, odide naprej.

Sterling Moon

Knjiga: Pogovarjanje z duhovi