Domači pripravek iz mrtvih čebel

Mrtve čebele, vsaj doslej, pri nas niso bile znane kot nekaj zdravilnega. Čebelar in apiterapevt Karl Vogrinčič jih je »odkril« pri ženici na tržnici v Mukačevem v Ukrajini, ki kupcem čebeljih pridelkov tudi svetuje. Pri tem uporablja apiterapevtsko knjižico Čebele nam dajejo zdravje. Napisal jo je Rus Valerij Nikolajevič Korž. Karl Vogrinčič je oboje, pripravek iz mrtvih čebel in knjižico, kupil. In knjižico izdal v slovenščini.

Ker o učinkovanju mrtvih čebel pri nas ne ve nihče prav veliko, vam vedenje o tem delovanju prenašamo iz slovenske izdaje knjižice Čebele nam dajejo zdravje. Naj poudarimo, da pripravki iz mrtvih čebel niso medicinski izdelki, a je njihova učinkovitost znanstveno nedvomna in njihova praktična uporaba potrjena. V Sloveniji pripravkov iz mrtvih čebel ni mogoče kupiti, knjižica pa je dosegljiva v spletni trgovini Misteriji.si.

Vogrinčič izvleček iz mrtvih čebel uporablja le osebno – za spodbujanje svojega imunskega sistema in za preventivo. Naredi ga po receptu iz knjige. Uživa ga zjutraj in zvečer, po petnajst kapljic, že kako leto dni. Učinki pa so, pravi, dobri.

Mrtve čebele so telesa čebel, tudi trotov, ki so končala svoje življenje naravno; čebelarji temu poginu pravijo osip čebel.

NARAVNI OSIP

Najprej: kaj so mrtve čebele?

To so telesa čebel, tudi trotov, ki so končali svoje življenje naravno. Čebelarji temu poginu pravijo osip čebel. Največ umrlih čebel je navadno spomladi. A velja, da vse umrle čebele niso primerne za zdravilne pripravke. Izberemo le tiste, ki so popolnoma suhe, brez plesni in neprijetnega vonja. Moramo jih tudi presejati, da jih ločimo od drobnih odpadkov. Potem jih posušimo na temperaturi štirideset do petinštirideset stopinj Celzija. Tako pripravljene damo v platnene vrečke in jih obesimo v suhem protivetrnem prostoru, kjer se lahko ohranijo kar dolgo.

Za zdravljenje uporabimo prašek iz teles. Tega lahko zmešamo z vodo, žganjem, oljem, medom … Najpogosteje pripravimo prevretek, žganje, mazila … za notranje, zunanje, tudi za zdravljenje težav s sluznicami.

V telesu čebele so vse blagodejne sestavine medu, peloda, matičnega mlečka, propolisa in voska.

PROTI VNETJEM

In zakaj bi sploh uživali mrtve čebele?

V telesu čebele so vse sestavine medu, peloda (cvetnega prahu), matičnega mlečka, propolisa, voska (aminokisline, minerali, vitamini, encimi, hormonske snovi), ki tako ali drugače delujejo blagodejno.

Vse to skupaj deluje protivnetno, baktericidno, protibolečinsko, antitrombotično, antisklerotično, adaptogeno, uravnava krvni tlak, aktivira vse vrste presnov, uravnava delovanje srca, ledvic, prebavnega trakta in še bi lahko naštevali. Blagodejne lastnosti umrlih čebel so krepčilne še posebej, ko jih kombiniramo z biološko aktivnimi čebeljimi pridelki. In tudi z zeliščnimi, sadnimi in zelenjavnimi dodatki, rastlinskimi olji ter drugimi naravnimi snovmi.

HITIN IN HITOSAN

V čebeljem hitinu je veliko dragocenih učinkovin, denimo heparin. Ta zavira vnetja, uravnava krvni tlak, blagodejno učinkuje na krvni sistem, krvne žile. V heparinu so celice vezivnega tkiva, ima ključno vlogo pri ohranjanju ravnotežja, strjevanju krvi. Medicinsko zdravilo heparin pogosto uporabljajo pri zdravljenju bolezni, povezanih z motnjo mikrocirkulacije, boleznimi krvi, jeter, srca, krvnih žil, ledvic in tako naprej.

V farmakologiji opravljajo zapleten postopek pridobivanja heparina iz hitinskega pokrova čebel. Postopek je precej drag, zato je drago tudi pridobljeno zdravilo in tako ni dostopno vsem. Telesa umrlih čebel uporabljamo veliko lažje in ceneje. Pri tem pridobimo hitosan, ki ima še močnejše biološko aktivne snovi od hitosana rakov košarjev. Svojo pozitivno vlogo je že dokazal pri urejanju vseh vrst presnovnih snovi, splošni krepitvi telesa, regulaciji delovanja endokrinih žlez in neželenih učinkov na živčevje.

Hitosan-melanin kompleks, pridobljen iz umrlih čebel, pomaga pri zmanjševanju visoke ravni holesterola v krvi. Mehansko očisti črevesje, normalizira njegovo delovanje. Zmanjša kopičenje strupov, kar omogoča preprečevanje bolezni prebavnega trakta, deluje kot zaščita pred tveganjem nastanka sladkorne bolezni.

STRUP

Beljakovine čebeljega strupa se le delno uničijo v prebavnem traktu, zato lahko pridejo iz njega v kri kot aktivne snovi ter razvijejo tako rekoč vse fiziološke učinke »malih odmerkov« strupa. Čebelji strup je tudi toplotno obstojen, saj zamrzovanje in ogrevanje do sto petnajst stopinj Celzija v času ene ure ne uniči njegovih bioloških lastnosti. Zato je delovanje čebeljega strupa povsem ohranjeno v mrtvih čebelah, čeprav jih obdelujemo z mrazom in toploto. Uporaba umrlih čebel v kombinaciji z medom in rastlinskimi olji omogoča tudi prehod skozi kožo.

Povejmo še, da uporaba mrtvih čebel ne povzroča resnih neželenih učinkov, ki jih lahko izzove čebelji pik, saj je čebelji strup v telesu čebel ubrano združen s svojim naravnim protistrupom, ki ga onesposobi, to je heparinom.

MAŠČOBE

Čebelje maščobe po nekaterih ocenah presegajo vrednost ribjega olja. V njih je več polinasičenih maščobnih kislin; to so samo rastlinski steroli, brez sterolov holesterolskega strupa. Čebelje maščobe so zato lažje prebavljive in ne vplivajo na nihanja krvnega sladkorja.

Anja Drašler

Razširjen članek si lahko preberete v reviji Misteriji, št. 338 (september 2021).

Knjiga: Čebele nam dajejo zdravje