V Sloveniji vsako uro enega človeka doleti srčni infarkt ali možganska kap. Ali smo med njimi? Tega se ne da napovedati. Lahko pa redno preverjamo svoje žilje in se ravnamo po ugotovitvah pregleda. Celovito sliko žilja pokaže sistem za pregledovanje žilja arteriograf. Meritev je neinvazivno, neboleče pregledovanje arterij – kot bi merili krvni tlak –, ki hkrati pokaže več dejavnikov tveganja za srčnožilne bolezni: hitrost pulznega vala v aorti, krvni tlak na roki, odzivnost arteriol (najmanjših arterij) in centralni tlak v aorti. Vse te meritve skupaj nam pokažejo starost našega ožilja oziroma oceno tveganja za srčnožilna obolenja.
V Sloveniji z arteriografom merijo v podjetju Novi val v Ljubljani. O meritvi in napovedih zdravja žilja na podlagi meritve smo se pogovarjali s strokovnim sodelavcem podjetja Alešem Homovcem. Izobraževal se je na področju celične medicine, na Nizozemskem je opravil izobraževanje v Dr. Rath Health Foundation. Ožilje pregleduje z arteriografom (TensioMed Arteriograph), ki deluje oscilometrijsko; zaznava in beleži odboje pulza od sten arterij. Metoda je po svetu znana že kako desetletje.
Kako se pripravimo na meritev?
Pred meritvijo lahko pijemo le vodo. Kave sploh ne, ker lahko nekaterim dvigne krvni tlak. Izpolnimo kratek vprašalnik z osnovnimi podatki. In ležemo na preiskovalno mizo. Na hrbet.
Kaj storite vi?
Osnovne podatke iz vprašalnika, to je rojstni datum, višino, telesno težo, ali kadimo, ali jemljemo zdravila za visok krvni tlak in druga zdravila, ki lahko vplivajo na rezultat meritev, vpišem v računalniški program. Izmerim obseg roke, da izberem ustrezno veliko manšeto. In jo dam na roko, kot bi meril krvni tlak. Izmerim še dolžino aorte, ki poteka od grodnice do sramne kosti, kjer se razcepi v levo in desno nogo. Podatek je potreben za izmero hitrosti pulznega vala v aorti. Manšeto, ki je povezana z aparatom, računalniškim programom, najprej dam za nekaj minut na desno roko in nato še na levo roko.
Kaj dela naprava?
Manšeta, ki meri odboje pulznih valov od sten žil, se med merjenjem napihuje in odpihuje, človek medtem mirno leži z zaprtimi očmi. Na hrbtu, normalno mirno diha in nič ne govori, ker to lahko vpliva na rezultat.
Kaj pove meritev?
Rezultati merjenja se izpisujejo na računalniškem zaslonu. Po pregledu pa človek zapis meritve, arteriogram, dobi v papirnati obliki. Preizkušancu najprej na zaslonu pokažem, kako mu bije srce. Aparatura lahko zazna spremembe, kot so aritmija in atrijska fibrilacija (drgetanje srca) in drugo.
Kaj pomeni hitrost pulznega vala v aorti?
Arterije so žile odvodnice, žile, ki gredo od srca. Rdeče na sliki so arterije, modre so vene, po katerih gre kri nazaj. Ko srce stisne kri, se arterije razširijo in nato skrčijo. To čutimo kot pulz. Vsak utrip jih razširi in skrči. Če je elastičnost dobra, je vse v najlepšem redu. Z leti pa popusti; arterije otrdijo. In ko so trde, se začenjajo pojavljati bolezni srca in ožilja.
Aorta je največja in glavna arterija v telesu; poteka iz srca, se spusti do sramne kosti in se tu razcepi v levo in desno nogo. Naprava meri, kako hitro se širi aorta, kakšna je njena elastičnost. Ta parameter je hitrost pulznega vala v aorti, ki je po priporočilih evropske zveze kardiologov hipertenzikov nov dejavnik tveganja. Od leta 2007. Jaz to merim že pet let.
Kaj pove hitrost pulznega vala?
Hitrost pulznega vala v aorti pokaže, kako elastična je stena aorte. V primerjavi s povprečjem, določili so ga na osnovi deset tisoč meritev, opravljenih na srednjeevropskih prebivalcih, določimo dejansko starost ožilja. Hitrost pulznega vala mlade žile je manj kot deset metrov na sekundo. Čim višja je hitrost pulznega vala, tem bolj toge, »stare« so arterije.
Zakaj v metrih na sekundo?
Ker mi beležimo hitrost, s katero srce stisne kri, kako hitro se ta pulzni val odbije oziroma kako hitro se zvok odbije od sten žil. Če so arterije toge, se zvok odbije hitro, in rezultat je visok. Če so arterije prožne, je rezultat nizek. Za normalno elastičnost mora biti hitrost pulznega vala v aorti med 7 in 9,7 metra na sekundo. Ta hitrost pulznega vala je potem ocenjena glede na spol in starost preizkušanca. Z leti so arterije bolj toge oziroma manj elastične.
Drug parameter je tlak, izmerjen na roki …
To ni odločujoča meritev. Če imamo tlak v mejah normale, bo medicina rekla, da smo zdravi. Toda to je le majhen pokazatelj; pokaže kako četrtino stanja žil.
A boljše je imeti nižji tlak. Če je tlak nizek, pomeni, da so arterije zelo prožne, zato je tudi pulzni val nizek.
Tretji parameter je odzivnost arteriol – najmanjših arterij. Kaj pove?
Tega medicina pri nas še ne meri. To je elastičnost oziroma odzivnost najmanjših arterij po vsem telesu ali arteriol (avgmentacijski indeks). Mi to merimo na roki. Če so zožene na roki, so neodzivne tudi na nogi. Ateroskleroza je sistemska bolezen in obvladuje celotno žilje. Če je odzivnost arteriol zelo poslabšana, to čutimo kot hladne roke in noge. Nekateri imajo stalno hladne roke in noge, kar pomeni, da imajo odzivnost arteriol poslabšano.
Je odzivnost arteriol zelo pomemben podatek?
Telo je prepredeno z njimi. Njihova dolžina v telesu je enaka poldrugi poti okoli Zemlje. Avgmentacijski indeks pokaže aktualno stanje arteriol in njihovo delovanje. Te majhne arterije omogočajo pretok ali cirkulacijo krvi. Ta indeks mora biti za normalen pretok, za normalno cirkulacijo, med –10 in –30. Če je manj kot –30, je optimalno. Indeks mora biti v minusu. Denimo, če je indeks –38, je pretočnost odlična. Če je rezultat v plusu, je stane bolezensko.
Rezultat kaže, kako kri kroži?
Tudi tu merimo odboj zvoka. Pri –38 je odboj zvoka zelo kasen, kar pomeni, da so drobne žilice zelo prožne, pri +1,5 je odboj zvoka takojšen, zaradi tega je plus.
Rezultat +1,5 % pomeni povišan avgmentacijski indeks in poslabšano cirkulacijo. Ker je odzivnost arteriol poslabšana, kri prepočasi kroži, zato je centralni tlak povišan.
Četrti parameter meritve je centralni tlak v aorti. Od česa je odvisen?
Odvisen je od odzivnosti arteriol. Tlak na nadlahti je periferni tlak, tlak v aorti (v delu arterije, ki je najbližja srcu) je pa centralni tlak. In tega tudi izmerimo. Denimo pritisk, izmerjen na roki, je 104/64. To pomeni, da je periferni tlak zelo nizek, ker je elastičnost arterij zelo dobra.
Tlak v korenu aorte in ta tlak mora biti nižji od sistoličnega oziroma »zgornjega«, izmerjenega na roki. Sistolični je denimo 104, centralni pa 96,7; je torej nižji od sistoličnega, kar je v redu. Centralni tlak v aorti mora biti za 5 do 15 mmHg nižji od sistoličnega.
Centralni tlak naraste, ko je periferni upor prevelik. Če so drobne žilice zožene, kri prepočasi kroži in centralni tlak naraste; tedaj je višji od sistoličnega. To je nevarnost za možgansko kap. To je tudi razlog, zakaj je po šestdesetem letu toliko možganskih kapi; drobne žilice se zaprejo, centralni tlak naraste, možgani in vratne arterije so pod tlakom.
Da se nam drobne žilice ne zamašijo, pomagajo tudi gozdni sadeži; pojejmo eno skodelico na dan.
Kakšna je razlika vaših meritev pulznega vala v primerjavi z drugimi meritvami pulznega vala?
Pri naši meritvi ležiš, pri drugih sediš. Pri nas merimo na obeh rokah, drugi merijo na eni roki. Postopek je isti, gre za oscilometrijo, s tem da je naš aparat madžarski patent, ki je bil razvit prvi za oscilometrijo in daje natančnejše rezultate. Edini ima validacijo s krvavo metodo, kar pomeni, da je rezultat primerljiv z izsledki, kot bi jih dala sonda, ki jo vstavijo v aorto. Ostali aparati niso validirani oziroma primerjani s krvavo metodo.
In kako odmašimo drobne žilice?
Priporočamo prehransko dopolnilo Cardio Plus, ki že po dveh mesecih spravi drobne žilice v red. Drobnim žilicam pomagajo tudi gozdni sadeži, borovnice, maline in robide. Ena skodelica na dan, med 50 in 100 grami.
Uradna medicina o tem kaj ve?
O učinkih Cardio Plusa poteka klinična študija. Vodi jo kardiolog prof. dr. Danijel Petrovič, dr. med., iz UKC Ljubljana. Merimo z arteriografom in opazujemo, koliko se pretok izboljša po enem mesecu in šestih mesecih. V Cardio Plusu citrulin podaljšuje spreminjanje arginina v dušikov oksid, ki širi žile.
Priporočate še kaj?
Za izboljšanje veznega tkiva žil pa priporočam prehransko dopolnilo Elastin Plus, ki je naša patentirana formula. Vsebuje tri aminokisline, ki delujejo na kolagen in elastin. Elastin Plus pripore, da postanejo kolagenske elastinske strukture elastične in ojača tudi samo aorto. Notri so tri aminokisline, vitamin C, B-kompleks, Belinal. To je edino prehransko dopolnilo za stabilizacijo aorte in anevrizme. Je popolna novost.
ELASTIN PLUS Prehransko dopolnilo Elastin Plus izboljšuje elastičnost ožilja, preprečuje aterosklerozo v arterijah in varuje srčno mišico pred okvarami. Elastin Plus s sinergijskim delovanjem stabilizira aorto in preprečuje nastanek anevrizem. V njem so tri aminokisline, ki delujejo na kolagen in elastin. In glukozamin sulftat, ki vzdržuje normalne funkcije hrustanca v sklepih. V njem je tudi belinal, izvleček iz vej kočevske bele jelke, zelo močan antioksidant. Priporočen dnevni odmerek je ena merica (6,85 grama) prahu s kozarcem vode ali druge pijače. Zadostuje za 30 dni.
Prehransko dopolnilo Elastin Plus : Preveri >>
In po pregledu …?
Najprej je na vrsti voda; kar osemdeset odstotkov ljudi je dehidriranih. Nato priporočam prehrano za ožilje, predvsem antioksidante, ki jih dobimo z gozdnimi sadeži, to so borovnice, maline, robide. Jemo veliko zelenjave. Iz prehrane moramo izločiti transmaščobe in vsa rastlinska olja, tudi hladno stisnjena. Edino rastlinsko olje za solate je oljčno olje, vse ostalo je arterijam škodljivo. Laneno olje je tudi dobro, če ga uživamo skupaj s skuto po protokolu dr. Johanne Budwig.
Zakaj ne rastlinskih olj?
Zato, ker maščobne kisline omega-6 v rastlinskih oljih delujejo vnetno na telo. Leta 1950 so »prepovedali« maslo, namesto njega so prišli margarina in rastlinska olja. Rezultat te spremembe je bil velik porast srčnožilnih bolezni in raka. Tudi rak je pravzaprav vnetna bolezen, saj je vedno prisotno tudi vnetje. Ko so na Švedskem znova uvedli maslo, so infarkti pri moških in ženskah upadli. Zato je švedski odbor za prehrano prvi dejal, da so maslo, sladka smetana in slanina varna živila.
Kakšna prehrana je torej najboljša za srce in ožilje?
Jaz sem za sredozemsko prehrano, kjer prevladuje oljčno olje, ki vsebuje maščobne kisline omega-9. Oljčno olje vsebuje le 10 odstotkov maščobnih kislin omega-6, torej z njim dobimo dovolj maščobnih kislin omega-6, ki jih prav tako potrebujemo, a ne v velikih količinah. Govorim o hladno stisnjenem oljčnem olju, ne rafiniranem.
Kaj pa repično, sončnično olje in druga rafinirana rastlinska olja, ki sedaj prevladujejo v naši prehrani?
Če se pošalim, so ta olja le za v traktor. Ta olja vsebujejo veliko maščobnih kislin omega-6, ki povzročajo vnetja.
Ribe?
Da. Ribe vsebujejo maščobne kisline omega-3. Razmerje omega-3 proti omega-6 v prehrani mora biti ena proti dve. Vedno je bilo tako. Svetovna zdravstvena organizacija dopušča razmerje ena proti osem, v Sloveniji pa je to razmerje kar ena proti dvajset. Slovenci »spijemo« devet litrov rastlinskih olj na prebivalca in v to sta všteta le dva litra oljčnega olja; ostalo so sončnično olje, sojino, repično, bučno …
Po Svetovni zdravstveni organizaciji je lahko nasičenih maščob le deset odstotkov skupnega vnosa; to vključuje živalske maščobe, kokosovo in palmovo olje.
Najmanj infarktov je v Franciji, čeprav pojedo 17 odstotkov nasičenih maščob, kar je francoski paradoks.
In v čem je »skrivnost«?
Skrivnost je v tem, da Francozi ne uživajo maščobnih kislin omega-6 oziroma rastlinskih olj. Medtem ko imajo Vzhodna Evropa, Rusija in Ukrajina desetkrat več infarktov, ker pojedo tudi desetkrat več rastlinskih olj. Ker so pač najcenejša.
Kaj pa Slovenci in infarkt?
Največ možganskih infarktov je na vzhodu Slovenije, ker pretiravajo z bučnim oljem – to olje vsebuje samo maščobne kisline omega-6. Bučno olje je lahko le začimba, enkrat na teden na zelju, ker to vsebuje več omega-3 kot omega-6. Razmerje maščobnih kislin omega-3 in omega-6 je povsod v naravi ena proti tri, edino zelje ima več omega-3.
Zaradi tega je treba uživati maslo od prostopašnih krav, ker vsebuje omega-3. Če pa krava je koruzo in sojo, tudi njeno maslo vsebuje le omega-6. Zato pa je ghee maslo pašnih živali tako v redu, po ajurvedi. Ghee ali ghi je prekuhano maslo; odstranjene so beljakovine in laktoza in je to samo maslena kislina, ki je hrana črevesnih resic. Če pa pojemo skledo zelenjave in jo prelijemo z rafiniranim sončničnim oljem, ki je sama omega-6, se vitamini, topni v maščobah, ne topijo. In bolezni so tudi zaradi tega tako narasle, ker se v maščobah topni vitamini več ne vsrkajo v celice, ko so ljudje nehali jesti maslo in mast. In pomanjkanje vitaminov lahko vodi v bolezen.
PREHRANSKO DOPOLNILO CARDIO PLUS Cardio Plus je prehransko dopolnilo, ki prispeva k normalnemu delovanju srca in ožilja. Njegova edinstvena formula aminokislin l-arginin in l-citrulin v najboljšem možnem razmerju, podprta z vitamini E, C in B, je plod dolgoletnih raziskav in temelji na spoznanjih Nobelovih nagrajencev za medicino Roberta Furchgota, Louisa Ignarra in Ferida Murada. Cardio Plus pomaga zoper nevropatsko bolečino, pozitivno deluje na krvni tlak, izboljšuje krvni obtok, pomaga pri normalnem celjenju ran, ne glede na njihov vzrok. Pri rekreativnih in poklicnih športnikih pospešuje odstranjevanje amoniaka in laktata, kar upočasni pojav utrujenosti ter pospeši obnovo in rast mišic. Priporočen dnevni odmerek je ena merica (8,35 grama) prahu s kozarcem vode ali druge pijače. Eno merico prahu dnevno zaužijemo na prazen želodec najmanj dve uri po obroku ali beljakovinskem napitku.
Prehransko dopolnilo Cardio Plus : Preveri >>
Kaj menite o tahiniju, praženih sezamovih semenih? Menda naj bi očiščeval žile in zniževal tlak?
V nekaterih raziskavah so ugotovili pozitiven vpliv na krvni tlak.
Ali lahko visok tlak povzroča Alzheimerjevo bolezen?
Če je krvni tlak povišan, so arterije zožene, so tudi arteriole v možganih zožene. In to je eden od razlogov za Alzheimerja. Vse se začne, ko je pomanjkanje kisika v možganih. Do tega pa pride, ko so drobne žilice zožene, tako da je razlog tudi to.
Koliko stane meritev ožilja z arteriografom?
Meritev stane 55 evrov.
In kje se naročimo nanjo?
Tatjana Svete
