»Potem ko je krščanstvo preplavilo svet, ni bilo nikakršne osnove za vprašanje, ali je kje v evropskih deželah mnogo stoletij po pokristjanjenju predkrščansko verovanje vendarle preživelo do sodobnosti. Noben resen človek se ga ne bi drznil postaviti,« piše Andrej Pleterski v knjigi Staroverstvo v Sloveniji med religijo in znanostjo.

Bi radi končno sami pripravili orehov liker, lipov sirup z vrtnicami, namaz iz morskega koprca? Kaj pa omako iz kopriv, sivkin kolač, kekse z regratovimi cvetovi? Zeliščne čaje? Ali pa končno naredili svoje šentjanževo olje, ognjičevo mazilo, smiljevo kremo? Kaj pa serum za obraz, sivkino milo, repelent proti komarjem z rožmarinom? Pa ne veste, kje dobiti dobre recepte? Misteriji vemo: vse to dobite v knjigi Moje druženje z rastlinami, ki jo je s farmacevtsko natančnostjo napisala dr. Damjana Zupančič Božič, doktorica farmacevtskih znanosti.

Ko se znajdemo v stanju neodločnosti, stiske, strahu, črnogledosti, malodušja, žalosti, jeze ali pa pretirane vzhičenosti, vzamemo v roke Enciklopedijo misli in prosimo za odgovor na vprašanje, stisko, ki nas tare tisti trenutek. Intuitivno odpremo na naključni strani in poiščemo misel, ki nas tedaj potolaži, nam uravnoteži misli in umiri dušo.

Slovenskega profesorja, svetovno priznanega strokovnjaka na področju uporabe voda in obrambe pred poplavami, ugrabijo teroristi. Prisilijo ga, da jim izračuna, kakšno ubijalsko poplavo bi povzročila razstrelitev ogromne pregrade. Sodelovati mora pri načrtovani diverziji na nuklearno elektrarno v Franciji.

O »slovenskem antidavosu« – kot protiutež svetovni eliti, ki se vsako leto zbere v Davosu –, prvo srečanje je bilo 25. septembra v Ljubljani, smo se pogovarjali s Srečkom Šorlijem, urednikom knjige Prebujeni iz koronske prevare.

Zgolj slučajno sem nad Staro Vrhniko v smeri proti Ulovki odkril kamnito ovalno svetišče, katerega namen mi ni znan. Ohranjen kamniti tempelj leži na neobičajnem prostoru v manjši vrtači. Komu je bil namenjen in komu je služil, mi ni uspelo ugotoviti, lahko pa samo ugibam.

Simbol Jutranjice od davnine služi navadnim ljudem in svečenikom kot posrednik med tem in onim svetom, da bi se z njim dokopali do izvornih resnic vesolja. Zato ga nosimo na oblačilih ali ga smiselno uporabimo na predmetih ter v različnih okoliščinah, ko iščemo povezave, ko skrenemo s poti.

»Kurent ni tradicionalni šemski pustni lik. Kurent je izvajalec obredja, komplementarnega s številnimi karakteristikami šamanizma. Ali na kratko – kurent je kolektivni šaman.« Tako je zapisal v svoji knjigi Kurent-korant, ali veš, kdo si? Štefan Čelan ter se naslonil na zavedanje dr. Nika Kureta, največje slovenske znanstvene avtoritete za raziskovanje in proučevanje tradicionalnih mask in maskiranja, da izvirno poslanstvo kurentov nima nič skupnega s tradicionalno pustno, še manj pa karnevalsko kulturo.

V knjigi Stopinje upora avtorja Dragana Petrovca izbrane kolumne bralcu odprejo neromantičen pogled na Slovenijo. V dobri državi bi morala biti človečnost vselej nad pravom. Žal je pri nas prav obratno. Zato kliče k uporu.

»Moje igrače spodbujajo gibljivo mišljenje in domišljijo. So žive igrače, saj je z njimi treba nekaj narediti, jih spraviti v delovanje,« pravi rokodelec Samo Gašperšič, izdelovalec gibljivih lesenih igrač. Obiskali smo ga v njegovem ateljeju na Vidovdanski cesti v Ljubljani.

Slovenci smo po več iznajdbah in pojavih edinstveni na svetu. Sem sodijo tudi poslikave panjskih končnic. Njihova sporočila je tankočutno razvozlala Aleksandra Zrelec; kaj vse nam pripovedujejo, je objavila v knjigi Čevnice – motivika na panjskih končnicah iz zbirke Rudolfa Galoba

Kako smiselno je trenutno kupovati zlato in za koliko denarja? Koliko premoženja, prihrankov pretopimo v zlato in kako, kje ga kupimo? Kam še vlagati, če imamo kak višek denarja? Na ta vprašanja odgovarja Matjaž Štamulak, finančni svetovalec z osemnajstletnimi izkušnjami in z licenco investicijskega svetovalca in upravljavca premoženja.

Spet pridobivajo na veljavi kozje meso, mleko in mlečni izdelki, tako da se marsikatera kmečka družina že preživlja le s kozjerejo in predelavo kozjega mleka v mlečne izdelke. Ena od njih je petčlanska družina na ekološki kmetiji Štefančič.

Fizika naj bi bila manj zanimiva oziroma primerna za ženske. A temu ni tako, pravi slovenska fizičarka doc. dr. Marjetka Conradi, ena od sourednic knjige »Fizika, moj poklic«, v kateri so širši javnosti predstavile lepoto tega poklica.

Slovenska avtorica Irena pravi, da zaradi naše pasivnosti in strahu danes živimo v suženjstvu. Boljši jutri bomo ustvarili tako, da namesto pohlepa in hinavščine izberemo poštenost, namesto sovraštva ljubezen in vse dobro na tem svetu.

Knjiga Biblija greha govori o moškem, ki ga po prebolelem raku upokojijo. Zave se, da so mu dnevi šteti. Pri 58-ih se preseli v sarajevsko predmestje in začne pisati dnevnik, ki se prepleta z jugonostalgičnimi spomini in osebno zgodbo …

V letih pred osamosvojitvijo so bile sistematično izvajane najrazličnejše duhovne prakse, od meditacij in molitev za mir do palete individualnih in kolektivnih tehnik za zaščito Slovenije in miren prehod v samostojno državo…

Težave, ki so se nedavno dogajale s sestavo nove slovenske vlade, so sicer neposreden odraz neravnovesja med sodelujočimi strankami, vendar pa tudi jasno kažejo, da slovenskemu narodu močno primanjkuje prava in pristna elita. Naša zdajšnja »eli...

Slovenci nimamo prave elite. Zakaj? Manj ljudi ko ima narod, manjša je tudi njegova elita. In da zdaj Slovenci praktično izumiramo, lahko pripišemo tudi Turkom, ki so slabih tristo let kot lisica v kokošnjaku kradli in pobijali in izvajali prav...

Cankar ne more iz ateljeja Tudi stoletno posmrtno življenje pisatelja Ivana Cankarja označujejo misteriji. Res, da je bil eden izmed tistih ljudi, po katerih narodi merijo vse tri svoje čase, celo pot v tretji čas, v prihodnost. A kako si naj r...

Slovenščina ima največ narečij na svetu na kvadratni kilometer. Ta jezikovni fenomen je razvozlal Peter Amalietti. Opisuje ga v knjigi Praslovenščina – Adamov jezik. O knjigi in njegovih odkritjih smo se z njim pogovarjali v julijskih Misterijih.... 

Za Slovenijo in Evropo je stagniranje prebivalstva uničujoče. Rodnost je postala tako nizka, da izumiramo – ta je namreč v Sloveniji le 1,6 otroka na mater, medtem ko je za trajno rast prebivalstva v razvitih državah potrebno 2,1 otroka na žensko...

Umetno jezero Vransko – dokaz, da smo Slovenci na tem prostoru že več tisoč let

V Wikipediji beremo, pa tudi v reklamnih in informacijskih prospektih za občino Vransko, da izhaja izvor imena Vransko po številnih vranah, ki da so se v velikem številu zbirale na nekdanjem jezeru, ki je oblivalo vransko ravnico. Obstoj jezera Vransko nikakor ni sporen. Potrjujejo ga številna neizpodbitna logična dejstva. Da bi pa bil izvor imena za kraj Vransko pogojen s številom vran, je nesmisel reda velikosti – sumljivih blodenj. Vrane nikakor niso vodne ali jezerske ptice. Danes so tukaj, jutri tam. Tudi njihove jate niso nikoli posebno velike in ne »padejo v oči« kot velike jate nekaterih drugih ptičev. Ta »argument« je torej padel, je netočen, neuporaben in tudi malce smešen.