Jurjevo je praznik pomladi, novega življenjskega kroga in prebujanja narave. Na ta dan se v istem trenutku povežemo vse generacije doma in po svetu ter zapojemo slovenske pesmi – kjerkoli smo.

Ljudski vremenar Dušan Kaplan je znan po številnih pravilnih napovedi vremena, ki postaja vse bolj muhasto in nepredvidljivo. Letos bo pomlad pozna, poletje ekstremno vroče, zlasti julij, jesen lepa in kratka, zima pa zgodnja in huda, že po vseh svetih bo zasnežilo.

Dr. Carmen L. Oven že osmo leto vodi Hospickafeje – pogovore o smrti, izgubi, žalovanju, življenju. Izbrane pogovorne večere z različnimi sogovorniki je strnila v knjigo Do kdaj živim. Izšla je ob tridesetletnici Slovenskega društva Hospic in je namenjena zmanjševanju tabujev o smrti, ki so v slovenski družbi še vedno zelo prisotni.

Pročelje hiše Radovana Rakovca Mahe v Zgornjih Bitnjah na Gorenjskem je nenavadno: krasijo jo namreč velike tapiserije živalskega tarota. Nastale so z njegovim marljivim in potrpežljivim vozlanjem barvnih nitk volne, s tehniko, ki so jo poznali v starem Egiptu v drugem tisočletju pred našim štetjem. So odraz njegovega dolgoletnega poglabljanja v ezoterične sile in skrivnosti bivanja, potem ko je pred štirimi desetletji doživel mistično izkustvo, ki je spremenilo njegovo doživljanje in videnje sveta.

»Gobe si lahko vzgoji vsak sam doma! Mi smo tu, da vam pri tem pomagamo,« svoje poslanstvo opisujejo v Gobnjaku – majhni mestni gobji kmetiji v Rožni dolini v Ljubljani, kjer gojijo izbrane kulinarične in medicinske gobe. Nudijo sveže in sušene gobe v prahu ter tinkture iz gob. Da si jih lahko vzgojimo sami doma v hiši, stanovanju ali na vrtu, pa ponujajo predpripravljene komplete za gojenje doma ter čepke z micelijem za gojenje gob na hlodovini.

S slovenskim zgodovinarjem Sašom Radovanovičem smo se pogovarjali o čarovniških procesih od 16. do 18. stoletja. Prenehali so se šele z reformami Marije Terezije, ki je uvedla splošno šolstvo, ki je postopoma odpravilo nevednost in praznovernost kmečkega prebivalstva.

Prešerna premalo poznamo in o njem še danes kroži vse preveč neresnic, podtikanj in tudi nerazumevanja njegovega pesniškega poslanstva. Pravega Prešerna nam je v svojih knjigah približal slovenski pisatelj mag. Ivan Sivec, ki velja za največjega živečega poznavalca Prešernovega življenja in dela. Z njim smo se pogovarjali o njem, po katerem imamo državni praznik, Prešernov dan, in besedilo naše himne Zdravljica, na katero smo ponosni prav vsi Slovenci.

Bere se kot ljubezenski roman. Velika ljubezen med dvema. Grof in nižja plemkinja. Zlobna tašča. Razhod zaradi vojne s Turki. Potem pa useka grozna krivica in bolečina. Tašča jo obtoži, da je čarovnica. Usmrtijo jo. Mož se vrne domov. Stre se mu srce. Nekako mu uspe preživeti. Odide v samostan. Posveti se Bogu in sebi. A ljubljene ne pozabi nikdar. Za vedno ostane z delčkom srca povezan z njo. Ona ga obiskuje v sanjah. Pošilja mu znake iz onstranstva. Prior mu pojasni, da razlike med smrtjo in večnim življenjem pravzaprav ni. Kot ločnico so jo naredili le neverujoči ljudje.

zajedajo tudi temne misli, črnogledost, potrtost, in kako prenesti več svetlobe v svoje življenje – o tem smo se pogovarjali z Lorello Flego. Najbolj je izpostavljena kot modna strokovnjakinja, tokrat pa jo bomo povprašali za nasvete s področja njene poklicne izobrazbe; je diplomirana psihologinja.

Slovence nas predstavljajo kot narod brez zgodovine, kot narod dekel in hlapcev, a v knjigi Slovenska znamenja nas avtor dr. Jožko Šavli (1943–2011) predstavi v povsem drugi zgodovinski luči. Ne kot hlapce in dekle, temveč kot ponosne ustoličevalce vladarjev. Slovenski narod je imel med drugim tudi odločilno vlogo pri obrambi krščanskega Zahoda pred Turki in islamom

Uspeh ni povezan s srečo, izobrazbo, premožnostjo ali naključjem, temveč z znanjem, spretnostjo in prizadevnostjo. Tako trdi dr. Kenan Crnkić, priznani bosanski profesor ekonomije, uspešen poslovnež, predavatelj, bloger, motivacijski govornik, v navdihujoči knjižici 7 skrivnosti uspeha –preprost in praktičen vodnik do uspeha!

Pravljice najdemo v vseh kulturah po svetu, vsak narod pa ima svoje. Vendar niso namenjene le otrokom. Njihovo globoko sporočilo je namenjeno ljudem različnih starosti in okolij. Da bi razumeli to sporočilo, moramo biti odprti za vse možnosti.

»V avstroogrski monarhiji so Slovence uvrstili med tiste narode, ki niso ustvarjali svoje narodne zgodovine. Bili naj bi zgolj nedejavno ljudstvo, porinjeno na obrobje političnega in družbenega dogajanja v Evropi. Takšno mnenje pa ni utemeljeno,« v svoji knjigi piše dr. Jožko Šavli. In dokazuje nasprotno. Podprto z mnogoterimi zgodovinskimi in drugimi viri.

V knjigi »Jaz, alkimist« Renato Rene Volker z avtobiografskim potopisom nadaljuje svetovno uspešnico brazilskega pisatelja Paula Coelha. Glavno vodilo knjige je, da se da tudi iz bolečine narediti nekaj lepega in spremeniti svinec v zlato.

»Naplavina nedavnega spomina« je naslov 186. avtorske knjige slovenskega pisatelja Ivana Sivca. V njej opisuje tisočletno zgodovino svojih prednikov in s tem zgodovino Slovenije. Od Karantanije do osamosvojitve Slovenije. Tujci so nam hoteli vzeti zemljo, jezik, zgodovino. V veliki meri jim je uspelo izbrisati naš zgodovinski spomin. A vesolje nam je vse to vrnilo s knjigami Ivana Sivca. Vesti, resnice namreč ni mogoče izbrisati. In njegove knjige so ene najbolj branih knjig že dve desetletji. Berejo jih mladi in stari.

»Globalistične sile so začele izvajati načrt prevzema popolne oblasti na planetu,« v knjigi Kako bomo preživeli in uspeli razlagata Blaž Kavčič in Katerina Vidner Ferkov. Opozarjata, naj se vprašamo, kaj lahko naredimo za svojo svobodo, zdravje, prihodnost, otroke in državo.

»Pravijo, da je pero močnejše od meča, ampak tudi v kovačnicah besed je treba včasih preliti kar nekaj miselnega znoja, da izoblikuješ pravo in zadeneš z njo žebljico na glavico,« pravi prevajalec Niki Neubauer, ki je za Ara založbo prevedel že veliko knjig.

Na ljubljanski Fakulteti za farmacijo opravljajo raziskave o ostankih zdravil v odpadnih, površinskih in pitnih vodah v Sloveniji in kako ti vplivajo na ljudi in okolje. Naš sogovornik je doc. dr. Jurij Trontelj s katedre za biofarmacijo in farmakokinetiko.

»Ali je naša zgodovina ta prava? Takšen dvom se človeku lahko vrine v glavo, če začne brskati po virih, ki se nanašajo na čas pred uradnim prihodom naših prednikov, to je pred šestim stoletjem našega štetja,« v knjigi Razmisleki o naši preteklosti razglablja Angel Martelanc.

Angleški kralj Karel III. je za vodjo svoje kraljeve zdravniške službe imenoval zdravnika splošne medicine Michaela Dixona, ki je izjemno naklonjen homeopatskemu zdravljenju. Slovenija pa pri homeopatiji še vedno močno zaostaja za Evropo.

Ni vseeno, iz katerih materialov so naša oblačila. Saj ta še kako vplivajo na naše zdravje. O tem smo se pogovarjali s Sandro Klemenc iz Zelene trgovine. Zaupala nam je, na kaj moramo paziti, ko kupujemo naravna oblačila, in zakaj zagovarja izdelke pravične trgovine.

V reviji Misteriji objavljamo resnične zgodbe ljudi, ki se jim je uspelo izviti iz primeža bolezni. Najzanimivejše so zbrane v knjigi Poti do zdravja in nudijo odgovore na vprašanje, ali alternativne metode zdravljenja delujejo in katere so najbolj učinkovite.

Posoški staroverci so za zdravo in prijetno bivanje izdelali večni lunin koledar – pripomoček, ki je ustvarjal duhovno polje visokih moči. Kaj je upošteval snovalec koledarja, da je varoval hišo v premeru 35 metrov – kot staroversko svetišče?

»Že sedaj se tudi v rodoslovni praksi uspešno uporablja tehnologija umetne inteligence ChatGPT. Rodoslovci lahko prihranjeni čas izkoristijo pri aktivnostih, kot so razlaga pridobljenih podatkov in povečevanje raznovrstnosti področja raziskovanj,« poudarja rodoslovec Matej Hohkraut iz Slovenskega rodoslovnega društva. Z njim smo se pogovarjali o rodoslovju, vedi, ki se ukvarja z raziskovanjem in opisom rodov, sorodstvenih povezav.

»Kako je mogoče, da je slovenščina pametnejša, modrejša, védnejša od nas? Slovenci govorimo ne samo pametni jezik, govorimo jezik, ki je doumel, govorimo jezik, ki ve in je to vedenje skrbno vtaknil v strukturo sestave besed. Slovenci smo nezavedni prenašalci tega védenja, smo kot bankirji, ki ne vedo, kaj se nahaja v trezorju njihove banke. Mogoče je napočil čas, da odpremo vrata tega trezorja in se obogatimo z bogastvom, ki ga je za vse dovolj,« v knjigi »Spregledana slovenščina – izvorno ozadje slovenskega besedotvorja« piše avtor Metod Žunec.

Nemško katoliško cerkev je lani zapustilo več kot pol milijona ljudi, kar je največ v enem letu, odkar vodijo statistiko. Kako je z izstopi iz katoliške cerkve v Sloveniji, smo povprašali Vladka Begana (Began.si), avtorja petih kritičnih knjig o cerkveni instituciji.

Mag. Peter Levstek je prav poseben veterinar za živali, saj pri svojem delu uporablja komplementarne metode zdravljenja. Bioresonanco, akupunkturo, terapijo s koloidnim srebrom in ozonom. Pa tudi CBD kapljice in Bachove cvetne esence. To so živalim prijazne in hkrati učinkovite metode brez stranskih učinkov. So preventiva, podpora zdravljenju ali samostojna metoda zdravljenja. O vsem tem se je priljubljeni veterinar seznanil že veliko let prej, preden smo jih začeli uporabljati v Sloveniji, saj se je z njimi srečal kot vojaški veterinar drugje po svetu, v ZDA, Nemčiji, Franciji …

Ko se včasih bežno zazremo v slovenske besede, nas tu in tam prijetno preseneti kakšna njihova posrečena zgradba, npr. NA-KLJUČ-JE, PO-MOČ, VSE-ENO. A to je prevladujoč način besedotvorja slovenskih besed! To v knjigi Spregledana slovenščina mojstrsko razlaga in razčlenjuje Metod Žunec.

V Društvu Srebrna nit so dali v javno razpravo osnutek Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja – rezultat intenzivnega dela strokovnjakov, združenih pod pobudo dddr. Andreja Pleterskega. Na vprašanja, kako naprej, nam je odgovore podal Andrej Pleterski.

»Potem ko je krščanstvo preplavilo svet, ni bilo nikakršne osnove za vprašanje, ali je kje v evropskih deželah mnogo stoletij po pokristjanjenju predkrščansko verovanje vendarle preživelo do sodobnosti. Noben resen človek se ga ne bi drznil postaviti,« piše Andrej Pleterski v knjigi Staroverstvo v Sloveniji med religijo in znanostjo.

Bi radi končno sami pripravili orehov liker, lipov sirup z vrtnicami, namaz iz morskega koprca? Kaj pa omako iz kopriv, sivkin kolač, kekse z regratovimi cvetovi? Zeliščne čaje? Ali pa končno naredili svoje šentjanževo olje, ognjičevo mazilo, smiljevo kremo? Kaj pa serum za obraz, sivkino milo, repelent proti komarjem z rožmarinom? Pa ne veste, kje dobiti dobre recepte? Misteriji vemo: vse to dobite v knjigi Moje druženje z rastlinami, ki jo je s farmacevtsko natančnostjo napisala dr. Damjana Zupančič Božič, doktorica farmacevtskih znanosti.

Ko se znajdemo v stanju neodločnosti, stiske, strahu, črnogledosti, malodušja, žalosti, jeze ali pa pretirane vzhičenosti, vzamemo v roke Enciklopedijo misli in prosimo za odgovor na vprašanje, stisko, ki nas tare tisti trenutek. Intuitivno odpremo na naključni strani in poiščemo misel, ki nas tedaj potolaži, nam uravnoteži misli in umiri dušo.

Slovenskega profesorja, svetovno priznanega strokovnjaka na področju uporabe voda in obrambe pred poplavami, ugrabijo teroristi. Prisilijo ga, da jim izračuna, kakšno ubijalsko poplavo bi povzročila razstrelitev ogromne pregrade. Sodelovati mora pri načrtovani diverziji na nuklearno elektrarno v Franciji.

O »slovenskem antidavosu« – kot protiutež svetovni eliti, ki se vsako leto zbere v Davosu –, prvo srečanje je bilo 25. septembra v Ljubljani, smo se pogovarjali s Srečkom Šorlijem, urednikom knjige Prebujeni iz koronske prevare.

Zgolj slučajno sem nad Staro Vrhniko v smeri proti Ulovki odkril kamnito ovalno svetišče, katerega namen mi ni znan. Ohranjen kamniti tempelj leži na neobičajnem prostoru v manjši vrtači. Komu je bil namenjen in komu je služil, mi ni uspelo ugotoviti, lahko pa samo ugibam.

Simbol Jutranjice od davnine služi navadnim ljudem in svečenikom kot posrednik med tem in onim svetom, da bi se z njim dokopali do izvornih resnic vesolja. Zato ga nosimo na oblačilih ali ga smiselno uporabimo na predmetih ter v različnih okoliščinah, ko iščemo povezave, ko skrenemo s poti.

»Kurent ni tradicionalni šemski pustni lik. Kurent je izvajalec obredja, komplementarnega s številnimi karakteristikami šamanizma. Ali na kratko – kurent je kolektivni šaman.« Tako je zapisal v svoji knjigi Kurent-korant, ali veš, kdo si? Štefan Čelan ter se naslonil na zavedanje dr. Nika Kureta, največje slovenske znanstvene avtoritete za raziskovanje in proučevanje tradicionalnih mask in maskiranja, da izvirno poslanstvo kurentov nima nič skupnega s tradicionalno pustno, še manj pa karnevalsko kulturo.

V knjigi Stopinje upora avtorja Dragana Petrovca izbrane kolumne bralcu odprejo neromantičen pogled na Slovenijo. V dobri državi bi morala biti človečnost vselej nad pravom. Žal je pri nas prav obratno. Zato kliče k uporu.

»Moje igrače spodbujajo gibljivo mišljenje in domišljijo. So žive igrače, saj je z njimi treba nekaj narediti, jih spraviti v delovanje,« pravi rokodelec Samo Gašperšič, izdelovalec gibljivih lesenih igrač. Obiskali smo ga v njegovem ateljeju na Vidovdanski cesti v Ljubljani.

Slovenci smo po več iznajdbah in pojavih edinstveni na svetu. Sem sodijo tudi poslikave panjskih končnic. Njihova sporočila je tankočutno razvozlala Aleksandra Zrelec; kaj vse nam pripovedujejo, je objavila v knjigi Čevnice – motivika na panjskih končnicah iz zbirke Rudolfa Galoba

Kako smiselno je trenutno kupovati zlato in za koliko denarja? Koliko premoženja, prihrankov pretopimo v zlato in kako, kje ga kupimo? Kam še vlagati, če imamo kak višek denarja? Na ta vprašanja odgovarja Matjaž Štamulak, finančni svetovalec z osemnajstletnimi izkušnjami in z licenco investicijskega svetovalca in upravljavca premoženja.

Spet pridobivajo na veljavi kozje meso, mleko in mlečni izdelki, tako da se marsikatera kmečka družina že preživlja le s kozjerejo in predelavo kozjega mleka v mlečne izdelke. Ena od njih je petčlanska družina na ekološki kmetiji Štefančič.

Fizika naj bi bila manj zanimiva oziroma primerna za ženske. A temu ni tako, pravi slovenska fizičarka doc. dr. Marjetka Conradi, ena od sourednic knjige »Fizika, moj poklic«, v kateri so širši javnosti predstavile lepoto tega poklica.

Slovenska avtorica Irena pravi, da zaradi naše pasivnosti in strahu danes živimo v suženjstvu. Boljši jutri bomo ustvarili tako, da namesto pohlepa in hinavščine izberemo poštenost, namesto sovraštva ljubezen in vse dobro na tem svetu.

Knjiga Biblija greha govori o moškem, ki ga po prebolelem raku upokojijo. Zave se, da so mu dnevi šteti. Pri 58-ih se preseli v sarajevsko predmestje in začne pisati dnevnik, ki se prepleta z jugonostalgičnimi spomini in osebno zgodbo …

V letih pred osamosvojitvijo so bile sistematično izvajane najrazličnejše duhovne prakse, od meditacij in molitev za mir do palete individualnih in kolektivnih tehnik za zaščito Slovenije in miren prehod v samostojno državo…

Težave, ki so se nedavno dogajale s sestavo nove slovenske vlade, so sicer neposreden odraz neravnovesja med sodelujočimi strankami, vendar pa tudi jasno kažejo, da slovenskemu narodu močno primanjkuje prava in pristna elita. Naša zdajšnja »eli...

Slovenci nimamo prave elite. Zakaj? Manj ljudi ko ima narod, manjša je tudi njegova elita. In da zdaj Slovenci praktično izumiramo, lahko pripišemo tudi Turkom, ki so slabih tristo let kot lisica v kokošnjaku kradli in pobijali in izvajali prav...

Cankar ne more iz ateljeja Tudi stoletno posmrtno življenje pisatelja Ivana Cankarja označujejo misteriji. Res, da je bil eden izmed tistih ljudi, po katerih narodi merijo vse tri svoje čase, celo pot v tretji čas, v prihodnost. A kako si naj r...

Slovenščina ima največ narečij na svetu na kvadratni kilometer. Ta jezikovni fenomen je razvozlal Peter Amalietti. Opisuje ga v knjigi Praslovenščina – Adamov jezik. O knjigi in njegovih odkritjih smo se z njim pogovarjali v julijskih Misterijih.... 

Za Slovenijo in Evropo je stagniranje prebivalstva uničujoče. Rodnost je postala tako nizka, da izumiramo – ta je namreč v Sloveniji le 1,6 otroka na mater, medtem ko je za trajno rast prebivalstva v razvitih državah potrebno 2,1 otroka na žensko...

Umetno jezero Vransko – dokaz, da smo Slovenci na tem prostoru že več tisoč let

V Wikipediji beremo, pa tudi v reklamnih in informacijskih prospektih za občino Vransko, da izhaja izvor imena Vransko po številnih vranah, ki da so se v velikem številu zbirale na nekdanjem jezeru, ki je oblivalo vransko ravnico. Obstoj jezera Vransko nikakor ni sporen. Potrjujejo ga številna neizpodbitna logična dejstva. Da bi pa bil izvor imena za kraj Vransko pogojen s številom vran, je nesmisel reda velikosti – sumljivih blodenj. Vrane nikakor niso vodne ali jezerske ptice. Danes so tukaj, jutri tam. Tudi njihove jate niso nikoli posebno velike in ne »padejo v oči« kot velike jate nekaterih drugih ptičev. Ta »argument« je torej padel, je netočen, neuporaben in tudi malce smešen.