V torek ponoči, 30. marca 1993. leta, je bilo v Wilmingtonu v Severni Karolini vse pripravljeno na snemanje ključnega prizora iz filma Vran (The Crow) Alexa Proyasa, posnetega po temačnem stripu Jamesa O'Barra iz 1989. leta. V tem prizoru junaka filma Erica Dravena v trenutku, ko vstopa skozi vrata, ustreli eden od zlikovcev, ki so pred tem vdrli v stanovanje in napadli Dravenovo zaročenko. V stripu in filmu Draven zatem vstane od mrtvih in se odpravi na krvav pohod, med katerim maščuje umor zaročenke in svojo lastno smrt. Kamere so začele snemati, počil je strel in glavni igralec, osemindvajsetletni Brandon Lee, je padel na tla. Šele po nekaj trenutkih se je filmska ekipa zavedla, da je nekaj zelo narobe; Lee je namreč obležal hudo ranjen in je naslednjega dne tudi umrl v bolnišnici.
»PREKLETI« FILMI
Nekateri filmi veljajo za »preklete«, saj so z njimi povezani nesrečni dogodki med snemanjem ali po njem in skrivnostne smrti članov filmskih ekip. Vran torej ni edini tak film, gotovo pa je eden najbolj razvpitih. Leejevo smrt je povzročil slabo pripravljen slepi naboj, v katerem je ostal košček svinca, ki je prebil aorto v igralčevi trebušni votlini. Ta tragičen dogodek je obenem skrajno nenavadno naključje, saj smrt igralca v Vranu namreč povzroči prav strel v prizoru, ko je umorjen glavni junak zgodbe.
A naključja in podobnosti med resničnostjo in domišljijo se s tem ne nehajo. Tudi O'Barr, ustvarjalec stripa, po katerem so posneli film Vran, si mračne zgodbe o vstajenju od mrtvih in maščevanju ni kar tako izmislil, navdihnil jo je namreč obup zaradi tragične smrti njegove zaročenke, ki jo je povozil pijan voznik. In ne samo to: tako kot se Eric Draven iz stripa in filma pripravlja na to, da se bo v kratkem poročil s svojo zaročenko, bi se moral tudi Brandon Lee poročiti slab mesec po usodnem dnevu, a ga je, tako kot Dravena, prehitela smrt.
Zgodba je še bolj pretresljiva, ker je tudi Brandonov oče, zvezdnik filmov kung fuja Bruce Lee, umrl mlad, star komaj triintrideset let. Uradno je umrl zaradi možganske krvavitve, četudi o njegovi smrti krožijo razne teorije zarote, Brandon Lee pa je bil menda prepričan, da se njegove družine drži prekletstvo. Tiste, ki danes gledajo Vrana, še danes spreletava srh ob prizoru Dravenove smrti, ki je ostal v filmu, saj se zavedajo, da je Brandon Lee moral umreti zaradi njega.
SENCA ZLA
Tudi uspešno trilogijo grozljivk Poltergeist (1982, 1986, 1988) Toba Hooperja spremlja senca zla. Glavna igralka Heather O'Rourke, ki je nastopila v vseh treh delih, je leta 1988, ko je bil posnet tretji del iz serije, umrla zaradi septičnega šoka, stara komaj dvanajst let. Že o prvem delu filma, ki ga je režiral Hooper, so hitro začele krožiti zgodbe o prekletstvu, le-tega naj bi povzročili pravi okostnjaki, ki so jih med snemanjem uporabljali namesto umetnih. Oliver Robins, enajstletni soigralec Heather O'Rourke, bi se kmalu zadušil med prizorom, ko ga zgrabijo roke zle lutke, ki ga potegnejo pod posteljo. Dvaindvajsetletno Dominique Dunne, ki v Poltergeistu igra starejšo sestro Heather O'Rourke, pa je po premieri filma še istega leta umoril njen fant.
Morda je od vseh grozljivk, ki jih obdaja avra prekletstva, še največ nesrečnih dogodkov povezanih z Izganjalcem hudiča (The Exorcist, 1973); do njih je prihajalo tako med snemanjem kot tudi po njem, spremljali pa so tudi prikazovanje filma. Teh dogodkov je bilo toliko, da lahko navedemo le nekatere med njimi.
Med snemanjem je prizorišče zajel požar in uničil kuliso hiše, domovanja obsedene Regan (igrala jo je Linda Blair); edini prostor, ki se ga ogenj ni dotaknil, je bila Reganina soba. V filmu je prizor, kjer Regan, ko jo obsede hudič, vrže na tla svojo mater, ki jo igra Ellen Burstyn, pri tem pa si je Burstynova poškodovala hrbtenico in posledice te poškodbe ima še danes. Posnetek je vključen v film, predirljiv krik bolečine Burstynove, ki ga pri tem slišimo, ni zaigran, temveč povsem avtentičen. Med snemanjem filma je umrl dedek Linde Blair; na dan, ko je na filmsko prizorišče prispel Max Sydow, ki v filmu igra eksorcista, pa je umrl njegov brat. Še pred premiero Izganjalca hudiča sta umrla igralec iz tega filma Jack MacGowran in igralka Vasiliki Maliaros; njuna lika, ki ju igrata v Izganjalcu hudiča, v filmu prav tako izgubita svoje življenje.
SATANOVI ČASTILCI
Vrsta tragičnih dogodkov je povezana tudi s filmom Prerokba (The Omen, 1976) – ta govori o rojstvu Antikrista, ki ga z radostjo pričakajo Satanovi častilci. Še pred začetkom snemanja je sin Gregoryja Pecka Jonathan naredil samomor, v Peckovo letalo pa je v času snemanja treščila strela. Peck se je zatem še enkrat za las izognil smrti – njegov polet v Izrael, kjer so snemali nekatere prizore, so v zadnjem trenutku prestavili, letalo, s katerim bi moral takrat leteti, pa je strmoglavilo in umrli so vsi, ki so bili na njem.
V Prerokbi je veliko prizorov, kjer nastopajo živali, ki jih v besnilo spravi mladi Antikrist. Pri teh prizorih imajo zelo pomembno vlogo krotilci živali; enega od njih so že med snemanjem napadli pobesneli psi rotvajlerji, drugega, krotilca tigrov in levov, pa je dva tedna po končanem snemanju v svojo kletko potegnil lev in ga živega požrl.
Po premieri Prerokbe se je mojstru posebnih učinkov Johnu Richardsonu in njegovi asistentki Liz Moore zgodila tragična avtomobilska nesreča. Richardson je sicer preživel, njegovi asistentki pa je odrezalo glavo; gre za srhljivo naključje, prav takšne smrti namreč v Prerokbi umre fotograf (David Warner), posebni učinki za ta prizor pa so bili Richardsonovi. In kar je še bolj osupljivo – napis na znaku ob prizorišču nesreče je bil »Ommen, 66,6 km«.
Heather O'rourke poltergeist (1982)
Od vseh najbolj razvpita pa je tragedija, ki je doletela Romana Polanskega, režiserja Rosemaryjinega otroka (Rosemary's Baby, 1968), zgodbe o mladi Rosemary (Mia Farrow), ki zanosi s samim zlodejem, potem ko ga med črnomagijskim obredom prikličejo njegovi častilci.
Dobro leto po premieri Rosemaryjinega otroka so 9. avgusta 1969. leta v hišo Romana Polanskega vdrli pripadniki sekte Charlesa Mansona, ki so umorili Sharon Tate, šestindvajsetletno soprogo Polanskega, in še štiri ljudi, ki so bili takrat prisotni v hiši. Sharon Tate je bila takrat noseča, eden od vzdevkov Charlesa Mansona pa je bil – »Satan«. Eden od članov Mansonove »družine«, Bobby Beausoleil, je bil nekaj časa pripadnik Satanske cerkve Antona Szandorja LaVeya, nastopil pa je tudi v dveh filmih z okultno tematiko underground režiserja Kennetha Angerja z naslovoma Invokacija mojega demonskega brata (Invocation of My Demon Brother, 1969) in Vstajajoči Lucifer (Lucifer Rising, 1972).
Producenta Williama Castla so ti dogodki tako pretresli, da se je odločil, da ne bo nikoli več vpleten v snemanje podobnega filma. Čeprav je seveda tudi sam pred tem režiral vrsto grozljivk, so te po njegovem služile zgolj zabavi, medtem ko je Rosemaryjin otrok resen film, zato se je Castle zaobljubil, da se ne bo več igral z okultnimi silami, v delovanje katerih je trdno verjel.
Avtor: Igor Kernel
