»Razlaga, da pri ženski obstajata dva orgazma, vaginalni in klitorični, je freudovski mit. Fiziološko obstaja samo en orgazem. Nevrološko gre za vedno isti spolni odgovor ne glede na to, kje je ženska seksualno stimulirana. Je pa odvisno od anatomije ženskega spolovila, ali je sposobna med vaginalnim spolnim odnosom doživeti orgazem le na tak način ali je potrebna dodatna stimulacija klitorisa,« razlaga specialistka ginekologije in porodništva ter klinična seksologinja asist. dr. Gabrijela Simetinger, dr. med. K njej ženske vseh starosti prihajajo po pomoč zaradi različnih spolnih motenj ter napačnih prepričanj in predstav o spolnosti. Kam? V ginekološko ambulanto v splošni bolnišnici Novo Mesto, z napotnico osebnega ginekologa.

Je članica Mednarodnega in Evropskega združenja za spolno medicino ESSM, kjer je tudi članica Izobraževalnega odbora ESSM, in predsednica Slovenskega seksološkega društva. Z njo smo se pogovarjali o najbolj vznemirljivem področju našega življenja, ki bi ga morali negovati vse življenje.

Katere pa so spolne motnje?

Pri ženskah je najhujša spolna motnja vaginizem. Gre za stanje, pri katerem je popolnoma onemogočena penetracija moškega spolnega uda, prsta ali katerega koli drugega predmeta v vagino ali nožnico. In to kljub temu, da si ženska to želi. Že samo ob misli na to doživlja katastrofičen strah. Pogosto se ženska ne more niti dotakniti spolovila.

Je vzrok psihološki?

Lahko tudi. Gre za popoln krč mišic medeničnega dna; krč je tako močan, da naredi pregrado pri vhodu v nožnico. To ni samo trenutni krč, temveč stalna zakrčenost mišic medeničnega dna. V našem okolju se o tem do zdaj ni skoraj nič govorilo, zato sem se odločila, da moram to spolno motnjo detabuizirati. Hkrati sem ugotovila, da tega tudi ni tako malo, kot se nam zdi.

Koliko žensk pa ima takšne težave?

Po raziskavah po svetu naj bi imelo vaginizem en odstotek do pet odstotkov žensk. Ugotavljajo, da je vaginizma več v državah Bližnjega vzhoda in v kulturnih okoljih, kjer so poroke dogovorjene. Veliko ga je namreč tudi v Indiji.

Pa pri nas?

Pri nas o tem nimamo podatkov. So mi pa babice, ko sem jim o tej tematiki predavala, zaupale, da so skoraj vse že doživele, da v porodni sobi kakšne ženske med porodom niso mogle pogledati. Tu bi poudarila, da ženske kljub vaginizmu lahko vseeno rodijo vaginalno. In da to, da jih babica ne uspe pogledati, ni nobena ovira za vaginalni porod. Pri porodu gre za drug mehanizem, gre za iztis ploda, kjer glavno delo s krči opravi maternica, pri tem zakrčenost mišice medeničnega dna ni ovira. Če so mišice med iztisom ploda zelo čvrste, jih lahko med porodom tudi prerežemo – naredimo epiziotomijo.

Ženske živijo dlje, če imajo bolj kakovostne spolne odnose, moški pa, če jih imajo več.

Kaj so vzroki za vaginizem?

Opisanih vzrokov je več: nekatere ženske so zaradi osebnostne strukture bolj nagnjene k temu, pomembni so še socialni in kulturni dejavniki. Denimo vzgoja, glavno je pomanjkanje prave spolne vzgoje. Lahko pa v določenem kulturnem okolju pri ženski z določeno osebnostno strukturo sproži vaginizem privzgojen strah pred vaginalnimi spolnimi odnosi pred poroko in nosečnostjo, ki ji lahko sledi, ter zaradi tega izobčenjem.

Ali vpliv katoliške vere popušča, se Slovenci in Slovenke osvobajamo teh spon?

Ne vem. Menim, da cerkev govori več o intimnosti med partnerjema, govori o predajanju tistemu, ki ga imaš rad, seveda je to še vedno dovoljeno samo znotraj zakonske zveze. Še vedno pa nisem zasledila, da bi cerkev spodbujala masturbacijo (samozadovoljevanje) ali kake druge spolne prakse ...

… ki pa jih vi spodbujate z zdravstvenega stališča?

Da. Dovoljeno je vse, kar prija obema partnerjema oziroma več partnerjem v določenem spolnem odnosu. Pod pogojem, da gre za dogovor vseh udeležencev in ni kriminalno dejanje ter da to dejanje osebe ne ovira v vsakdanjem življenju.

Je zdaj že sprejeto, da spolnost pripada vsakomur, da je to del normalnega življenja?

Seveda. To je spolna pravica vsakega posameznika. Obstaja deklaracija o spolnih pravicah, ki jo je sprejelo Svetovno združenje za spolno zdravje WAS, ki združuje psihologe, zdravnike, sociologe, filozofe in druge strokovnjake, ki se ukvarjajo s področjem človeške spolnosti.

Vi pomagate ljudem do lepše spolnosti. Je to vaše poslanstvo?

Da. Med drugim je tudi to moje poslanstvo.

Kakšno je spolno življenje Slovencev?

Vsi novinarji me sprašujejo, kakšno spolno življenje imamo Slovenci in mojega odgovora potem ne napišejo. Ne vem odgovora in mi tudi ni pomemben. Vsi bi želeli vedeti, kaj je norma pri Slovencih, da bi se lahko primerjali z drugimi. Rada bi posebej poudarila, da v spolnosti ni neke norme; vse je dovoljeno in vse je pravilno, nič ni narobe. Katera koli praksa ali parafilija, ki je dogovorjena in ni kriminalno dejanje, je dovoljena.

Spolnost je del normalnega, srečnega življenja. Ali pa družba poskrbi na tem področju za ljudi, ki so na vozičkih ali so drugače prizadeti?

Zanje je v nekaterih državah dobro poskrbljeno. Recimo v Belgiji, na Nizozemskem, Švedskem. Tam poznajo zdravstvena zavarovanja, v okviru katerih pride k osebi na invalidskem vozičku seksualna delavka in mu pomaga pri zadovoljitvi spolnih potreb. Pred kratkim je bil spletni seminar, na katerem so štiri spolne terapevtke iz zgoraj omenjenih držav, ki so na invalidskem vozičku, govorile o tem, kako so se morale po poškodbi hrbtenice na novo naučiti doživljati spolnost, svoje telo, ker spolovila ne čutijo več isto in se morajo zato za užitek osredotočiti na druge dele telesa. Orgazem doživimo z možgani. Pri ženski je ščegetavček (klitoris) organ, ki je namenjen izključno užitku. Pod kožico se vidi samo njegova glavica; večji del ščegetavčka – dva kraka, ki ležita v nožnici na obeh straneh izvodila sečnice – je skrit. S stimulacijo klitorisa ali katerih koli drugih točk na telesu lahko doživi ženska orgazem na isti način.

V nekaterih državah imajo zdravstvena zavarovanja, kjer lahko seksualna delavka osebi na invalidskem vozičku pomaga pri zadovoljitvi spolnih potreb.

Se tudi pri nas že kaj govori o tem?

Ne da bi vedela. Saj še ambulant drugih specialistov spolne medicine razen psihiatrov nimamo priznanih.

Ali je to zaradi vere ali družbe?

Vpliva oboje, pomemben dejavnik je tudi politika.

Ali lahko vsaka ženska pride k vam v seksološko ambulanto?

Seveda, z napotnico ginekologa. Dejansko ženska pride v ginekološko ambulanto, ker delam seksologijo. Tudi moški bi želeli moje obravnave, včasih tudi pridejo. Imam znanje za njihovo obravnavo, samo preprosto nimam toliko ordinacijskega časa in znotraj ginekologije ni mogoče narediti obravnave moškega. Povedala bi, da si za prvo obravnavo vzamem eno uro in naredim celotno bio-psiho-socialno-kulturno anamnezo. Nato pa glede na to, kaj ima ženska za razrešiti, spremeniti, prihaja na nadaljnje obravnave. Pri prvi obravnavi naredim tudi ginekološki pregled.

Zaradi česa pa lahko pride ženska k vam v seksološko ambulanto?

Glavni razlog so navadno spolne motnje. Lahko pride tudi zaradi občutka, da je nekaj narobe z njenim spolovilom. V ambulanti pri terapiji uporabljam različne pripomočke, med drugim imam tudi veliko ogledalo in knjigo, v kateri so narisane različne oblike ženskega spolovila. Med pregledom z ogledalom, nato pa še v knjigi skupaj pogledava, ali je kaj narobe z njenim spolovilom. Mediji nam ponujajo povsem popačen odnos do ženskega spolovila in tega, kaj je fiziološko.

Ali pa pridejo, ker mislijo, da imajo orgazmično disfunkcijo, ker nimajo tako imenovanega nožničnega orgazma, imajo pa klitorični orgazem. Razlaga, da obstajata pri ženski dva orgazma, vaginalni in klitorični, je freudovski mit. Fiziološko obstaja samo en orgazem.Nevrološko gre za vedno isti spolni odgovor, ne glede na to, kje je ženska seksualno vzburjena. Je pa odvisno od anatomije ženskega spolovila, ali je sposobna med vaginalnim spolnim odnosom doživeti orgazem le na tak način ali pa je potrebna dodatna stimulacija klitorisa. Ženske, ki imajo večjo razdaljo med vhodom v nožnico in glavico klitorisa, imajo več težav z doživetjem orgazma med vaginalno penetracijo. Zato potrebujejo dodatno stimulacijo ščegetavčka. In če to ženskam razložim z merilom in ogledalom, lažje razumejo, da z njimi ni nič narobe.

In prezgodnja ejakulacija?

Je tudi problematična; prizadene dvajset do trideset odstotkov moških v vseh starostnih strukturah. A ker še ni učinkovitega zdravila za to težavo, se o tem ne govori.

Prezgodnja ejakulacija prizadene 20 do 30 odstotkov moških, a ker za to še ni učinkovitega zdravila, se o tem ne govori.

Pravite, da nismo nikoli prestari za spolnost in da je, če par to opusti, težava v odnosu.

Da. Z dolgoletno študijo, trajala je petindvajset let, so ugotovili, da ženske živijo dlje, če imajo bolj kakovostne spolne odnose, moški pa, če jih imajo več. Za ženske je torej pomembna kakovost, za moške pa pogostost.

Ali spolnost krepi imunski sistem?

O tem so narejene številne raziskave. Dokazano pa je, da nas osrečuje, ker se pri spolnosti sprošča veliko endorfinov, hormon povezovanja oksitocin in druge snovi, ki pozitivno vplivajo na telo.

Z leti je pa to kako?

Z leti je pa to spet odvisno od spola in fiziologije. Fiziologija spolovila se z leti spreminja. Če mlad moški, denimo pri osemnajstih, vidi lepo žensko, ima lahko erekcijo že od vizualne stimulacije, z leti pa to ni več dovolj. Starejši moški potrebuje še ročno fizično stimulacijo. Zaradi spremenjene fiziologije, spremenjenega ožilja spolnega uda in odlaganja veziva v brecilnem tkivu moškega spolnega uda je s starostjo vedno več motenj erekcije. Tudi razmak med enim in drugim spolnim odnosom se pri moškem z leti podaljšuje. Orgazem je šibkejši. Fiziološkim spremembam se morata oba partnerja prilagajati, spolnost ni enaka tisti po poroki.

In ženska?

Ženska ravno tako z leti potrebuje več spodbude za isto vlažnost. Vlažnost bo z zadostno spodbudo enaka kot v mladosti, bo pa ženska za to potrebovala več časa. Pogovorno in v literaturi se v današnjem času mešata pojma atrofija sluznice in vlažnost nožnice. Ženske hodijo na laserske posege nožnice, da ne bodo imele atrofije, da bodo bolj vlažne. Vendar gre tu za napačno razumevanje; vlažnost je namreč odvisna od fizične in psihične stimulacije partnerja, od vzburjenja, in ne od debeline sluznice v nožnici. Spolna medicina ne odobrava posegov z laserjem, ker ni dokazov o njihovi učinkovitosti; je pa to dobra tržna niša.

Za vas spolnost ni le penetracija (prodiranje) spolnega uda, ampak …

Je predajanje telesa in sebe drugi osebi, je kakršen koli spolni stik. Bistvo je v uživanju, da uživaš v vsakem trenutku. Orgazem naj ne bo cilj, ga pa doživiš, če uživaš. Po raziskavah v stalnem partnerstvu moški doživijo ejakulacijo in orgazem v sedemdesetih odstotkih spolnih odnosov, medtem ko ženske v tridesetih odstotkih.

Moški mislijo, da morajo vedno stoodstotno funkcionirati, biti vedno na razpolago, a to so miti in zmotna prepričanja, ki krojijo našo spolnost. Tudi zdravniki nimajo dovolj znanja o tem, zato se o tem z bolniki raje ne pogovarjajo.

To še vedno ni medicina, je to še vedno ob robu?

Na področju spolne medicine se dogaja marsikaj. Denimo, na kongresu Mednarodnega združenja za raziskave ženskega spolnega zdravja ISSWSH (International Society for the Study of Women’s Sexual Health) je bila predstavljena raziskava, kaj se dogaja v ženskih možganih med orgazmom. Težava pri raziskovanju ženske spolnosti je, da je ženski spolni odgovor težje izmeriti kot moškega. Pri moških je spolni odziv fiziološko bolj enostaven. Ženskega spolnega odgovora nikakor ne morejo izmeriti, ker pri tem ni dovolj, da bi merili samo biološke dejavnike, ampak bi morali izmeriti tudi psihološki in socialno-kulturni vpliv. Vemo namreč, da ima kultura velik vpliv na ženski užitek v spolnosti. Ženski je bilo zadnjih tisoč petsto let prepovedano uživati v spolnosti.

In kaj je zdaj z njenim orgazmom?

Spolna revolucija je dala ženskam možnost, da se tega osvobodijo. Ampak zdaj nam kultura postavlja drugo zahtevo: orgazem je postal obvezen in se ženske zdaj s njim obremenjujejo: »Če ni orgazma, je z mano nekaj narobe.« Zato ga nekatere tudi zaigrajo, kar je še slabše. V spolnosti bi morali imeli iste vrednote kot v življenju.

Zdaj nam kultura postavlja drugo zahtevo: orgazem je postal obvezen in se ženske zdaj s njim obremenjujejo.

Smo ljudje monogamni ali poligamni?

Te razprave niso več aktualne, določeni pojmi se ne uporabljajo več, tako kot so zastareli pojmi prostitucija, frigidnost in impotenca. Zdaj govorimo o seksualnih delavkah, o motnji v doživljanju orgazma pri ženskah ter o erektilni disfunkciji pri moških. Pa še to: če ženski težava v doživljanju orgazma ne povzroča klinične stiske, ni s tem nič narobe in nima po definiciji motnje v doživljanju orgazma. Tudi če med spolnim odnosom ne doseže orgazma, vstopa pa v spolnost zaradi čustvene bližine in intimnosti, je v redu.

Je spolnost že priznana kot pravica?

Obstaja deklaracija o spolnih pravicah, a v Združenih narodih še ni bila sprejeta. Sprejeta ni bila, ker užitek za ženske še vedno ni dovoljen v vseh državah po svetu. Besedo užitek poskušajo predrugačiti, da bi bila deklaracija o spolnih pravicah vendarle sprejeta, kar jim seveda še ni uspelo. In v tej deklaraciji je govor prav o tem, da ima vsak pravico do prejemanja pravilnih informacij glede spolnosti, do prostovoljne izbire spolnega življenja, spolnega partnerja, spolnih praks in drugo, tudi invalidi in duševno manj razviti imajo te pravice. Gre za temeljne pravice, zato bi bilo treba tudi njim pomagati, da imajo te potrebe zadovoljene.

Tatjana Svete

Razširjen članek si lahko preberete v reviji Misteriji, št. 334 (maj 2021).

Knjiga: Iskreno o intimnosti