Omejevanje kalorij s pozitivnim spreminjanjem izražanja genov omogoči podaljšanje življenja in zdravja, a bi moral človek za dosego tega cilja dnevno s hrano zaužiti samo okoli 1750 kalorij. V zadnjih nekaj desetletjih pa so raziskovalci odkrili številne prehranske sestavine, ki so pokazale, da lahko upočasnijo staranje. Od možnih posnemovalcev omejevanja kalorij je postal v zadnjem času predmet velikega znanstvenega zanimanja resveratrol.

Resveratrol je snov, ki je bila prvič opredeljena v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Vse kaže, da gre za eno najbolj zdravilnih snovi, ki so jih kdaj koli prepoznali. Naravno prisotni resveratrol najdemo v različnih živilih in rastlinah, vključno z jagodičevjem, grozdjem, arašidi, v borovcih, nekaterih zeliščih, največ pa v korenini japonskega dresnika Polygonum cuspidatum – rastline, iz katere prihaja večina komercialno razpoložljivega resveratrola.

Eden najpogostejših virov resveratrola je vino, pijača, ki se je v zadnjem času uveljavila zaradi spodbujanja nekaterih pomembnih koristi za zdravje. V študiji 25.000 ljudi so danski raziskovalci nedavno ugotovili, da pivci vina zmanjšajo skupno tveganje za smrt zaradi katerega koli vzroka za približno štirideset odstotkov. Nekateri zato menijo, da je resveratrol vsaj delno odgovoren za ta blagodejni učinek vina na zdravje.

Ker resveratrol v vinskem grozdju nastaja kot odgovor na glivično okužbo in kot obramba pred njo, je bolj prisoten v grozdju, pridelanem na ekološki način. In predvsem v rdečih in ne belih vinih. Vinsko grozdje, pridelano s tipičnimi zahodnimi načini kmetovanja, je tako močno obdelano s fungicidi, da se v njem resveratrol tvori le v zelo majhnih količinah – en miligram ali manj na kozarec rdečega vina. Poleg tega se precej razlikuje vsebnost resveratrola med posameznimi vrstami grozdja ter glede na lokacijo pridelave in različne okoljske razmere v obdobju rasti.

Novejše raziskave kažejo, da resveratrol spreminja vrsto genov, povezanih z dolgoživostjo.

KOT BI OMEJEVALI KALORIJE

Kaj je potrebno, da bi neka snov izpolnjevala pogoje za posnemovalca omejevanja kalorij? Prvič, zmanjšati mora pogostnost kroničnih bolezni. In drugič, aktivirati mora mehanizme genetskega preklopa na dolgoživost – ki se pojavi kot odziv na režim omejevanja kalorij.

Zdi se, da ima resveratrol obe sposobnosti, saj deluje po podobnih fizioloških mehanizmih kot omejevanje vnosa kalorij. Je namreč močan antioksidant, ki zavira oksidacijo lipoproteinov nizke gostote LDL in odstranjuje zelo reaktivne hidroksilne radikale, ki lahko poškodujejo aminokisline in DNK. Resveratrol ohranja tudi raven glutationa, glavnega antioksidanta v telesu.

Resveratrol povečuje energijo v mitohondrijih, katere zmanjšanje je glavni vzrok za staranje in kronične bolezni, povezane s staranjem. Morda pa je njegova najbolj zanimiva lastnost, da lahko, tako kot omejevanje kalorij, spreminja izražanje genov. Oba spreminjata genetske poti, vključene v podaljšanje zdravega življenja. Novejše raziskave kažejo, da resveratrol spreminja vrsto genov, povezanih s staranjem oziroma dolgoživostjo.

Poleti 2003 so raziskovalci s Harvarda objavili prelomno študijo, ki je osupnila podpornike dolgoživosti. Ekipa s Harvarda je dokazala, da lahko resveratrol – tudi v majhnih količinah – podaljša življenjsko dobo kvasnih celic za 60 do 80 odstotkov. Ti rezultati so podobni tistim, pridobljenim z omejitvijo kalorij. Resveratrol aktivira gen dolgoživosti v kvasnih celicah podobno, kot se to zgodi pri podobnih genih ob omejevanju kalorij različnih poskusnih živali.

Zdi se, da resveratrol podaljšuje preživetje z uravnavanjem genov za dolgoživost v vseh oblikah življenja, od celic kvasovk do ljudi. Geni, na katere vpliva resveratrol, med drugim nadzorujejo metabolizem, popravo DNK in normalno celično smrt.

KAKO KORISTI MIŠIM

Po študiji iz leta 2006, objavljeni v reviji Nature, so miši, ki so prejemale resveratrol, premagale škodljive fiziološke učinke zaradi hrane s preveč maščob, tj. podaljšale so zdravo življenje, življenjska doba pa se jim je tudi pomembno podaljšala.

Po študiji iz leta 2008, o kateri so poročali v reviji Cell Metabolism, pa se zdravim mišim z običajno prehrano, ki je vključevala resveratrol, življenjska doba ni podaljšala. Zato pa je ta skupina pokazala pomemben premik pri genskem izražanju, podoben kot pri miših na dieti z omejenim številom kalorij. In poleg tega resveratrol ne povzroči padca telesne temperature in zmanjšanja srčnega utripa, kot se to zgodi pri omejevanju kalorij.

Miši, ki so prejemale resveratrol, so imele precej večje koristi glede zdravja, kot so: povečana trdnost kosti • zakasnitev starostno pogojene sive mrene • preprečevanje upada funkcije endotelija • zmanjšan oksidativni stres • izboljšanje ravnotežja in koordinacije • preprečevanje nepravilnega delovanja ledvic in ožilja • preprečevanje pešanja srčno-žilne funkcije, povezane s starostjo in debelostjo.

ZAVIRA RAKA

V študijah raka, tako v laboratoriju kot na živalih, je bilo dokazano, da resveratrol zavira celične dogodke, povezane z vsemi tremi mehanizmi nastanka raka – sprožitvijo, spodbujanjem rasti in napredovanjem tumorja. V laboratorijskih celičnih kulturah kaže protitumorske učinke pri raku dojke, materničnega vratu, debelega črevesa, požiralnika, pljuč, jajčnikov, trebušne slinavke, prostate, želodca in ščitnice ter pri levkemiji, melanomu in nevroblastomu. Poleg tega resveratrol poveča učinkovitost kemoterapevtskih zdravil, hkrati pa zmanjša njihove toksične učinke.

Po članku, objavljenem leta 2008 v Journal of Nutritional Biochemistry, so v raziskavi na miših ekvivalentni odmerki za človeka 175 do 350 mg na dan znatno omejili srčno škodo, ki jo je povzročil srčni napad, medtem ko je desetkrat večji ekvivalentni odmerek za človeka 1750 do 3500 mg na dan srčno okvaro poslabšal. Na podlagi teh rezultatov se zdi, da v odmerjanju resveratrola obstaja določena optimalna točka, ki prinaša skoraj čudežne koristi za zdravje, obstajajo pa tudi kritične ravni odmerkov, nad katerimi lahko pride do škodljivih učinkov.

Vinsko grozdje tvori resveratrol kot obrambo pred glivičnimi okužbami, zato ga je veliko več v ekološko pridelanem grozdju.

ZMAGOVALKA JE MODRA FRANKINJA

V Sloveniji sta sorti, ki sta še posebno poznani po visokih vsebnostih resveratrola, modra frankinja in modri pinot. V študiji, ki so jo opravili na slovenskih vinih (dr. Urška Vrhovšek, Istituto Agrario San Michele All'Adige), je bila v rdečih vinih koncentracija resveratrola med 2,6 do 21,5 mg/l. Najvišja povprečna skupna koncentracija resveratrola je bila določena pri vzorcih modre frankinje (12,6 mg/l). Sledili so jim modri pinot (12,2 mg/l), refošk (11,9 mg/l), merlot (8,23 mg/l) in cabernet sauvignon (5,48 mg/l).

J. V.

Razširjen članek si lahko preberete v reviji Misteriji, št. 331 (februar 2021).

Naravni resveratrol (200 mg, 60 kapsul)