Nova ameriška raziskava uveljavljeno prepričanje, da visok krvni tlak povečuje tveganje za razvoj demence, postavlja pod vprašaj. Nasploh se zdi, da se dejavniki tveganja za zdravje možganov skozi življenje spreminjajo, kajti tudi čezmerna telesna teža lahko po določeni starosti postane celo varovalni dejavnik, medtem ko je pri mlajših nedvomno škodljiva zdravju.

Če smo mislili, da ima visok krvni tlak le škodljive učinke in da s poškodbo krvnih žil v možganih prispeva k pojavu demence, nova raziskava pokaže, da o povezavi krvnega tlaka in demence gotovo še ne vemo vsega. Vsaj pri najstarejših bi lahko zvišan krvni tlak deloval prav nasprotno in varoval pred pojavom demence.

VSE SE OBRNE NA GLAVO

Raziskovalci ameriške Univerze California so v povprečju okoli tri leta spremljali 559 ljudi, starih 90 let ali starejših, in ugotavljali povezanost demence, časa pojava visokega krvnega tlaka in njihove vrednosti krvnega tlaka. Nekoliko presenetljive ugotovitve raziskave so nedavno objavili na spletni strani strokovne revije združenja za Alzheimerjevo bolezen Alzheimer's & Dementia.

Raziskava nakazuje, da je pojav visokega krvnega tlaka v poznem življenjskem obdobju pravzaprav povezan z zmanjšanim tveganjem demence po starosti devetdesetih let, še posebno, če se visok krvni tlak pojavi šele po osemdesetem letu ali pozneje.

Ob vključitvi v raziskavo udeleženci niso imeli demence, v povprečju so bili stari 93 let. Okoli 70 odstotkov je bilo žensk. Vsakih šest mesecev so pri njih preverjali morebitne znake pojava demence. V obdobju spremljanja so demenco ugotovili pri 40-ih odstotkih, torej pri 224-ih bolnikih.

Najbolj zanimiva ugotovitev je bila, da so imeli udeleženci, ki so poročali o pojavu visokega krvnega tlaka med 80-im in 89-im letom, kar 42 odstotkov manjše tveganje za razvoj demence po 90-em letu v primerjavi s tistimi, ki niso imeli visokega krvnega tlaka. Še manjše tveganje so imeli tisti, ki se jim je visok krvni tlak pojavil še pozneje, in sicer je bila pri njih verjetnost pojava demence 63 odstotkov manjša. To so statistično pomembne razlike, ki so veljale ne glede na to, ali so udeleženci jemali zdravila proti visokemu krvnemu tlaku ali ne.

VAROVALNI MEHANIZEM

»Ugotovili smo, da visok krvni tlak ni dejavnik tveganja za razvoj demence pri ljudeh, starih 90 let ali več, ampak je ta v resnici povezan z zmanjšanim tveganjem za demenco,« je ob tem povedala prvopodpisana avtorica prispevka prof. dr. Maria Corrada, profesorica nevrologije in epidemiologije na ameriški Univerzi California v Irvinu. Poudarila je, da gre sploh za prvo tovrstno raziskavo, saj povezanosti krvnega tlaka in demence pri »najstarejših starejših« do sedaj niso ugotavljali.

Raziskovalci so ob vključitvi v raziskavo pri udeležencih merili višino krvnega tlaka. Tudi pri tistih, ki so imeli takrat tlak na meji povišanega, so pozneje ugotavljali manjše tveganje za demenco kot pri tistih s krvnim tlakom v meji normale, vendar pri teh razlika ni bila dovolj velika, da bi štela za statistično pomembno. A raziskovalci so ugotavljali, da je sorazmerno z višjimi vrednostmi krvnega tlaka tveganje demence padalo. To govori v prid zamisli, da lahko pri tej starostni skupini visok krvni tlak možgane zaščiti pred poškodbami, ki vodijo v demenco. To bi pomenilo, da je prav visok krvni tlak telesu lasten varovalni mehanizem.

KAJ PA TELESNA TEŽA

Nova dognanja predvsem opozarjajo na to, da se vsaj nekateri dejavniki tveganja za demenco skozi življenje spreminjajo, še ugotavljajo znanstveniki, saj se je podobno pokazalo že tudi pri indeksu telesne mase.

V raziskavi, ki so jo objavili že leta 2008 in je zajela 255 ljudi na Švedskem, starih 75 let ali starejših, so namreč pri čezmerno težkih prav tako ugotovili nižje tveganje za demenco. V še eni raziskavi leto pozneje pa so pri skoraj 3000 udeležencih raziskave srčnožilnega zdravja, ki so bili v povprečju stari blizu 75 let, ugotovili podobno. Tisti s prenizko telesno težo so bili za pojav demence bolj ogroženi in debeli so imeli tveganje zmanjšano.

CILJNI KRVNI TLAK POD VPRAŠAJEM

Ciljne vrednosti krvnega tlaka pri starejših med ljudmi že od nekdaj zbujajo pomisleke. Ker krvne žile s starostjo otrdijo, je do neke mere logično, da krvni tlak naraste in tako dodatno spodbudi krvni pretok in prispeva tudi k temu, da so možgani dobro nahranjeni. A epidemiološke raziskave tega ne potrjujejo in še vedno govorijo v prid zdravljenju krvnega tlaka tudi pri starejših, saj to prispeva k zmanjšanju pojava usodnih srčnožilnih dogodkov, kot sta možganska kap in srčni infarkt.

Pred časom je nekaj dvomov vzbudila obsežna mednarodna raziskava, ki je pokazala, da imajo ljudje, ki so dedno nagnjeni k visokemu krvnemu tlaku, manjše tveganje, da zbolijo zaradi Alzheimerjeve bolezni. A spet so znanstveniki takrat ugotavljali, da so morda bolj kot visok krvni tlak k manjšemu tveganju prispevala prav zdravila, ki so jih ti ljudje jemali za njegovo nižanje.

Uradna priporočila torej ostajajo, da tudi pri zdravljenju visokega krvnega tlaka pri starejših ciljne vrednosti ostajajo pri 140/90 milimetrov živosrebrovega stolpca.

NE VEMO DOVOLJ

Seveda si niti avtorji najnovejše raziskave z Univerze California v tem trenutku še ne upajo kar predlagati spremembe priporočil glede zdravljenja krvnega tlaka. Pravijo, da so potrebne nadaljnje raziskave, ki bodo pomagale dodatno potrditi in pojasniti njihove ugotovitve. Očitno je namreč, da o sami biologiji visokega krvnega tlaka in tudi o delovanju možganov še zdaleč ne vemo vsega.

Razlogov za povezavo med visokim krvnim tlakom in demenco, ki jo je pokazala omenjena raziskava, pa je lahko več. Med drugim je mogoče, da mora krvni tlak doseči določeno raven, da lahko vzdržuje tak pretok krvi po možganih, ki omogoča tudi normalno umsko delovanje. Ta raven pa je morda odvisna od starosti.

Druga razlaga se avtorjem zdi malce manj verjetna, ampak kljub vsemu mogoča. Krvni tlak morda pade pred pojavom demence kot posledica propadanja možganskih celic. Tudi v tem primeru bi bila posledica, da imajo tisti, pri katerih se demenca ne bo razvila, višji krvni tlak.

Da bi razumeli, kaj se s krvnim tlakom in demenco v resnici dogaja, bi potrebovali širše razumevanje tega, kateri dejavniki varujejo zdravje naših možganov, še posebno v pozni starosti. Prav najstarejši so namreč najhitreje rastoča skupina prebivalstva, hkrati pa je prav pri njih demenca najpogostejša. V Sloveniji ocenjujejo, da ima demenco več kot 32.000 ljudi. V Svetovni zdravstveni organizaciji napovedujejo, da se bo do leta 2050 število ljudi z demenco potrojilo.

Avtor: Ajša Kranjc