Marmelade z zelišči

Že dolgo vem, da narava zdravi. Ko sem si ranila nogo, sem na še krvavečo rano položila trpotčev list. Za vse, ki imate pogosto žulje, si jih lahko date tudi v čevlje. Ko sem narobe stopila in so bile bolečine neznosne, mi je pomagala arnika. Hvala bogu pa nerodnosti ni bilo toliko, da bi preizkusila vsa zelišča. Zato sem ta, ker sem zelo rada tudi v kuhinji, preizkusila na drug način. Začela sem kuhati marmelade in želeje.

Nekaj receptov mi je seveda ostalo v glavi še od časov, ko sva jih kuhali skupaj s staro mamo. A takrat se ni toliko eksperimentiralo z zelišči. Uporabljali sva v glavnem sadje. Večinoma klasiko: slive ali marelice, tudi hruške in jabolka, saj je bilo vse pri hiši. Ob vsakem letnem času sva naredili nekaj litrov marmelade in spomnim se, da smo jih jedli celo leto. Takrat se ni toliko govorilo o zdravem zajtrku, nam otrokom pa je bilo tako najbolj pomembno, da je bilo slastno.

Zeliščnih marmelad ne moremo hraniti leta, zato jih raje pripravljamo v manjših količinah in sproti.

Ker se zavedam, da je to, kar jemo, zelo pomembno, in ker sem bolj za naravne stvari, sem potem, ko sem že začela samostojno kuhati, preizkušala še druge mešanice, ne le sadne. Nekatere so bolj, druge manj sladke, a vse neznansko okusne. Seveda sem si pomagala tudi s spletom, z že preverjenimi recepti, zlasti tam, kjer se nisem najbolj znašla z grenčinami. Naj povem, da so bili začetki res živi. Vse naokoli polno raznobarvne posode, zelišč, sadja in še česa. Preizkušala sem ta in oni recept in ugotovila, da več ko je sestavin za marmelade z zelišči, boljše je. Zbrala sem jih nekaj, ki jih predstavljam v knjigi Marmelade in želeji z zelišči. Količine sem prilagodila osebni uporabi. Zeliščnih marmelad ne moremo hraniti leta, zato jih raje pripravljam v manjših količinah in sproti. Glede na sezono zelišč. Če vem, da jih ne bom pojedla sama, jih poklonim dragim, za katere vem, da jih bodo razveselile drobne pozornosti iz narave. Dodajam recepta, za katera mislim, da ne vzameta preveč časa.

BAZILIKA – KIVI

Potrebujemo:

*1 kg kivija

*1 kg želirnega sladkorja (1 : 1)

*1 šopek bazilike (sesekljane tri žlice)

Kivi olupimo in narežemo na drobne koščke. Zmešamo s sladkorjem in pustimo, da kivi spusti sok. Z ročnim mešalnikom na hitro pomešamo, da so koščki kivija karseda majhni. Kuhamo na zmernem ognju. Kuhano odstavimo in dodamo na drobno sesekljano baziliko. Po želji lahko pustimo tako, kot je, če pa imamo raje bolj fino marmelado, pa s paličnim mešalnikom zmešamo do gladkega. Še vroče vlijemo v kozarce, ki smo jihpredhodno očistili in pogreli v pečici. Kozarce takoj zapremo in pustimo, da se ohladi. Hranimo v hladilniku ali v hladnem in temnem prostoru.

* * *

Bazilika (Ocimum basilicum) vsebuje veliko vitaminov A in K ter kalcija, železa in mangana, pa tudi koristne rastlinske spojine, ki imajo antioksidativne, protivnetne in druge zdravstvene lastnosti. Te spojine dajo baziliki izrazito aromo in okus. Bazilika:

• zmanjšuje izgubo spomina, povezano s stresom in staranjem;

• zmanjšuje depresijo, povezano s kroničnim stresom;

• zmanjšuje škodo po možganski kapi in podpira okrevanje, bodisi pred možgansko kapjo ali takoj po njej;

• uravnava krvni sladkor, holesterol in trigliceride;

• zmanjšuje krvni tlak pri ljudeh s hipertenzijo;

• sprošča krvne žile in redči kri, podobno kot aspirin;

• ščiti pred poškodbami črevesja z aspirinom, še zlasti preprečuje razjede;

• preprečuje nekatere vrste raka, vključno z rakom dojk, črevesjem in trebušno slinavko;

• deluje kot aromoterapija, saj povečuje mentalno budnost;

• zavira rast bakterij, ki povzročajo zobno gnilobo;

• je alternativa antibiotikom pri nalezljivih boleznih;

• odganja komarje in klope.


GLOG

Potrebujemo:

*1 kg gloga

*2–3 skodelice vode

*2 skodelici sladkorja

*1/4 skodelice limoninega soka

Glogove jagode dušimo v vodi približno pol ure, dokler se popolnoma ne zmehčajo. Zmešamo s paličnim mešalnikom. Mešanico precedimo skozi gazo in odmerimo količino soka, ki ostane. Na vsaki dve skodelici soka dodamo dve skodelici sladkorja in 1/4 skodelice limoninega soka. Za dve skodelici soka potrebujemo približno kilogram gloga. Glogov sok, sladkor in limonin sok pustimo vreti še deset do petnajst minut. Marmelado nalijemo v pripravljene kozarce, tako da ostane za pol prsta prostora. Pustimo, da se kozarci ohladijo, nato jih damo v hladilnik. Uporabimo jih lahko takoj.

* * *

Glog (Crataegus) je bogat vir polifenolov. Gre za močne antioksidativne spojine, ki pomagajo:

• preprečiti določene vrste raka;

• nevtralizirati proste radikale;

• preprečiti sladkorno bolezen tipa 2;

• pri astmi;

• v boju proti infekcijam;

• pri težavah s srcem;

• zaustaviti staranje kože;

• preprečiti in zdraviti infekcije;

• znižati visok krvni tlak;

• znižati maščobe v krvi;

• preprečiti obloge v žilah in aterosklerozo;

• uravnavati prebavo;

• preprečiti izpadanje las;

• lajšati strah;

• pri srčnem popuščanju.

V knjigi Marmelade in želeji z zelišči je še ogromno drugih receptov, ki vas bodo morda spodbudili k temu, da se lotite kuhanja, če že ne zase, pa za druge. Če že ne kuhanja, pa vsaj nabiranja zelišč. V knjigi namreč opisujem tudi, kdaj nabiramo posamezno zelišče in kateri deli rastline so užitni.

Marmelade niso le pregrešno dobre, ampak mi prikličejo občutek domačnosti in spomina na čase, preživete z babico in dedkom. Kaj pa vam?

Želim vam obilo veselja pri nabiranju in pripravi. Pa dober tek!

Če imate kakšen recept, ki v knjigi ni predstavljen, lahko pišete na misteriji@misteriji.si, pa ga bomo dodali v knjigo, ko bo čas za ponatis. Z vašim dovoljenjem seveda.

Barbara Černe