Poročena sem 28 let in kar nekaj let vedno bolj nezadovoljna. Kaj čakam, zakaj se ne ločim, kaj potrebujem, da bom storila ta korak? Zakaj neki strah? Ali naj se končno opogumim?
Življenje v dvoje, v družini ni vedno lahko in to zato ne, ker drug drugemu zrcalimo pomanjkljivosti, ki so značilnost človeštva. Prav zaradi tega vsaka duša vstopi v fizično telo, da bi okusila to, česar še ni ozavestila oziroma kot osebnost izkusila. Izkušnja služi namenu ozaveščanja ali prebujanja v tista spoznanja, ki jih posameznik še ni razkril. Pot ozaveščanja pa ni lahka, ni enostavna, kot si človek običajno v svoji nevednosti predstavlja. Običajno si domišlja, da mu bodo informacije pri tem močno olajšale delo prebujanja. Informacija o tem, da lahko neko ravnanje ustrezno spremenimo že s tem, da posnemamo ravnanje tistih, ki so neko neustrezno ravnanje spremenili, je popolna zmota. Do spremembe pride lahko samo s pomočjo globokega notranjega doživetja, ki je običajno zelo neprijetno, in ne s pomočjo posnemanja. Posnemanje je igra, ni pristno doživljanje, ki edino radikalno spremeni človekov odnos in s tem tudi njegovo ravnanje. Spremenjeno ravnanje, do katerega pa lahko pride samo na osnovi vedenja, ki je pogojeno z določeno stopnjo ozaveščenosti, pa ne vpliva samo na nosilca te spremembe, temveč tudi na vse tiste, ki so v stiku z njim.
Si se morda kdaj iskreno vprašala, kaj je tisto, kar iz leta v leto krepi tvoje nezadovoljstvo z življenjem, ki ga živiš? Si se vprašala, s čim prispevaš k temu, da se to stanje poglablja? Morda se opiraš samo na presojo, da je soprog vsega tega kriv in da si pri tem ti samo nedolžna žrtev. Si morda kdaj razmišljala o tem, da te to stanje poskuša prebuditi v spoznanje, da ti življenje samo prikazuje odnos, ki ga imaš do sebe, in da je skrajni čas, da ga spremeniš? Ločitev tega ne bo spremenila. To je tvoja naloga, to moraš storiti ti, ki si ustvarjalec vsebine lastnega življenja. Prisluhni sebi in poskušaj v srcu in ne v glavi začutiti, kaj je vzrok takega življenja. Ko se boš prebila do tega spoznanja, ne bo težko sprejeti odločitve za ločitev, ako je tvoja naloga brezpogojno vzljubiti sebe z vsemi dobrimi lastnostmi in tudi pomanjkljivostmi. Vsakdo je dolžan vzljubiti sebe, zaščititi sebe, kajti samo tako bo to zmogel nuditi tudi drugim ali služiti, kot temu običajno pravimo. Poseduješ samo sebe in vedi, da to, kar daješ sebi, daješ istočasno tudi drugim. Nikomur ne moreš dati nečesa, česar sam nimaš.
To, kar prejemaš od drugih, pa jasno kaže, kakšen je tvoj odnos do sebe oziroma kaj si pripravljena dajati sebi v svoji nevednosti. Čas je že, da se izvlečeš iz te nevednosti in pričneš dajati sebi ljubezen, kar sama v svojem bistvu si. Ne glej na ljubezen kot na sebičnost in vedi, da le-ta nima nič skupnega z ljubeznijo, saj temelji na strahu, ki je nasprotno čustvo ljubezni. Opogumi se, iskreno razišči vse svoje občutke in nato se odloči tako, kot ti bodo narekovali tisti občutki, ki izhajajo iz ljubezni in ne strahu. Srečno!
S spoštovanjem, Marija
