V zahodnem svetu se vrača verovanje v paranormalno; vse več ljudi čuti, da je za pojavnim svetom tudi svet, ki ga ne moremo zaznati s petimi čutili. V Združenih državah Amerike, ki prednjačijo po številu znanstvenih ustanov, raziskovalnih inštitutov in laboratorijev, se postopen premik v znanstvenem mišljenju zrcali v večji naklonjenosti javnega mnenja do paranormalnega.

Srednji razred Američanov je že v šestdesetih in sedemdesetih letih odkril vzhodnjaško filozofijo ter za racionalno razmišljanje izzivalne poglede na resničnost, ki so svojski notranji logiki kultur in tradicij, v katerih ne prevladuje razmišljanje z levo polovico možganov. Če je človek v petdesetih letih trdil, da je doživel paranormalni pojav, so ga lahko zaprli v umobolnico, v sedemdesetih letih pa je postala strpnost v javnosti glede tega že običajna.

ŽIVLJENJE PO ŽIVLJENJU

Dokler ni bil človek nevaren zase in za druge, je imel pravico do lastnega pogleda na resničnost, pa četudi je bil ta smešen, čudaški, vprašljiv, ne da bi se moral bati, da ga bodo strpali v norišnico. Leta 1975 je tudi izšla svetovna uspešnica dr. Raymonda Moodyja Življenje po življenju, v kateri je strnjena majhna, a močna zbirka obsmrtnih izkušenj. Tri leta po tem so ustanovili Mednarodno združenje za raziskave obsmrtnih doživetij IANDS, ki je začelo z resnim znanstvenim raziskovanjem tega pojava. Leta 1980 je bil New Age ali Nova doba že v polnem razcvetu. Američani so se spet začeli zanimati za kanalizirana sporočila in medije. Znanstvena raziskava dr. Iana Stevensona je podpirala tezo o reinkarnaciji, na Univerzi Princeton pa je prišlo do preboja z raziskavami psihokineze.

V devetdesetih letih prejšnjega stoletja so kulturni premik proti odprtemu mišljenju okrepila tudi občila, gledališče, film … Priljubljena televizijska nadaljevanka X-Files je zaslovela s predstavljanjem paranormalnih tem, kot so duhovi, življenje po smrti, jasnovidnost, telepatija, prekognicija, poltergajsti, vzporedne resničnosti, psihokineza, astralna potovanja, spremenjena stanja zavesti in obstoj inteligentnega življenja v vesolju. Tudi enciklopedije, kot je Brittannica, so začele že resno in objektivno pisati o nadčutnem zaznavanju oziroma parapsiholoških pojavih.

V duhovno zdravljenje in zdravljenje z molitvijo bolj verjamejo ljudje z višjo izobrazbo.

NARAŠČA VERA V PARANORMALNO

V javnosti je bilo dolgo časa razširjeno mnenje, da so za verovanje v paranormalno najbolj dovzetni slabo izobraženi, nezaposleni, osamljeni ljudje iz nižjih slojev, ki so bolj nagnjeni k iracionalnosti, lahkovernosti, nekritičnosti in naivnosti. Psiholog Harvey Irwin je naredil izčrpen pregled več kot 150 znanstvenih raziskav v zadnjih šestdesetih letih o ljudeh, ki verjamejo v obstoj paranormalnih pojavov. Irwin ni naletel na noben očiten vzorec, ki bi potrjeval, da so ti ljudje neizobraženi ali nezaposleni pripadniki nižjega socialnega sloja. Nasprotno, pokazalo se je, da vera v paranormalno z izobrazbo celo narašča.

Neka raziskava o študentih je pokazala, da so višje ocene povezane z vero v nadnaravne pojave. Revija New England Journal of Medicine navaja, da komplementarno medicino bolj uporabljajo izobraženi, vplivni in premožni ljudje, stari med 25 in 49 let, ter da ljudje z višjo izobrazbo bolj verjamejo v duhovno zdravljenje in zdravljenje z molitvijo.

Po javnih anketah se je verovanje v paranormalno občutno razmahnilo konec dvajsetega stoletja. Američani, ki verjamejo v mentalno telepatijo in da v hišah lahko straši, so zdaj že v večini. Hitro narašča tudi manjšina Američanov, ki sprejemajo, da lahko slišimo pokojnike ali komuniciramo z njimi.

Po anketi, izvedeni leta 1990 v ZDA, kar 93 odstotkov ljudi verjame v vsaj enega od paranormalnih pojavov, kot so telepatija, jasnovidnost, psihokineza, duhovno zdravljenje, komunikacija z umrlimi, obsmrtna doživetja, reinkarnacija, obstoj vesoljskih plovil in duhov. Eden glavnih razlogov za to je bržkone v tem, da jih je večina sama doživela: 25 odstotkov anketiranih je doživelo telepatijo, 17 odstotkov se je sporazumevalo z umrlimi, 25 odstotkom je pomagalo duhovno zdravljenje, 14 odstotkov jih je bivalo v hiši, v kateri je strašilo, 9 odstotkov jih je videlo ali občutilo duha, 8 odstotkov je imelo vpoglede v prejšnja življenja in 7 odstotkov je bilo priča psihokinezi.

Avtomobilskega industrialca Henryja Forda je vera v reinkarnacijo pomirila, da bo lahko v mnogih življenjih uresničil vse svoje zamisli in projekte.

Anketa iz leta 2001 je pokazala, da kar sedemdeset milijonov Američanov verjame v reinkarnacijo. A kljub posmehu skeptikov v reinkarnacijo ne verjamejo le hollywoodski igralci, kot je Shirley MacLaine. Vanjo je verjel tudi Benjamin Franklin, podpisnik Deklaracije ameriške neodvisnosti, državnik in pisatelj. Henry Ford, začetnik sodobne avtomobilske industrije, je sprejel teorijo o reinkarnaciji pri šestindvajsetih letih. Ta ga je pomirila, saj mu je zagotavljala, da bo lahko v mnogih življenjih uresničil vse svoje zamisli in projekte.

Andreja Paljevec

Razširjen članek si lahko preberete v reviji Misteriji, št. 329 (december 2020).