Oprijeta oblačila skupaj z najlonskim perilom ali hlačnimi nogavicami ustvarijo na predelu nožnice in materničnega vratu veliko vlage, kar je ugodno okolje za naselitev kandide in drugih glivic.

Oblačenje v sintetiko traja šele dobrega pol stoletja. Pomislimo, kaj se je zgodilo z našim zdravjem v industrijskem svetu v pol stoletja, odkar se sintetična oblačila dotikajo naše kože. Je res le naključje, da je, po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije, industrializirani del sveta doživel naslednje: do ena tretjina poročenih parov ima težave s plodnostjo; bolezni dihal med predšolskimi otroki v Evropi in Severni Ameriki so se povečale za 160 odstotkov; kontaktni dermatitis in druge težave s kožo so postali splošno razširjeni; tveganje za raka se je močno zvišalo – v povprečno dolgem življenju bo za rakom zbolel vsak drugi moški in vsaka tretja ženska; če ste ženska, obstaja 12,5-odstotna verjetnost, da boste dobili raka dojk. V zadnjih treh desetletjih se je stopnja raka dojk pri ženskah po meni zvišala za 22 odstotkov. Te na kratko zabeležene številke so iz knjige zdravnikov Anne Marie Clement in Briana Clementa Obleka krade zdravje (15,90 €; Misteriji.si, 051/307 777), iz katere povzemamo, kako oblačila ogrožajo naše zdravje.

Izkušnje s tristo tisoč pacienti, ki so v minulih letih obiskali naš zdravstveni inštitut, to statistiko potrjujejo. Sintetika je začela oblačila iz naravnih vlaken izpodrivati v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Od takrat vidimo vse več bolnic in bolnikov, ki pridejo k nam z rakom dojk, rakom prostate in celo vrsto alergijskih stanj. Ta trend se veča z vsakim desetletjem, ko so oblačila iz naravnih vlaken izginjala s prodajnih polic. V inštitutu smo ugotovili, da uporaba kemičnih oblačil ob že obstoječih težavah s kemikalijami v telesu povzroči še več kroničnih in resnih zdravstvenih težav.

DUŠI KOŽO

Umetna vlakna, pridobljena iz organskih spojin iz nafte, omejujejo in dušijo kožo, naš največji in najobčutljivejši organ. Koža ne more pravilno dihati in sproščati škodljivih snovi iz telesa. Večina ljudi se ne zaveda, da je naša koža tudi najpomembnejši organ za odvajanje škodljivih snovi iz telesa. Po nekaterih ocenah jih skozi kožo vsak dan sprostimo skoraj pol kilograma – če ji dovolimo, da diha, kot je predvidela narava. Če ji to preprečimo in se ne sprosti le majhen del teh toksinov, se nabirajo v telesni maščobi in organih. Postanejo kot časovna bomba, pripravljena, da v prihodnosti eksplodira v obliki neke zdravstvene težave.

Študije, objavljene v medicinskih revijah, so odkrile mnogo učinkov kemikalij iz sintetičnih oblačilih na telo, toda osrednji mediji takim temam redko namenijo pozornost. Naj navedemo samo en primer: kontaktni dermatitis in drugi alergijski učinki, ki so posledica stika kože s sintetičnimi oblačili, »niso samo pogostejši, kot se je menilo doslej,« je leta 2003 poročala študija v medicinski reviji Dermatology Online, »ampak so celo vedno hujši«. Za vas je to verjetno nekaj novega, ker ta študija, tako kot še mnoge druge, ki se ukvarjajo z vplivi sintetičnih oblačil, ni bila deležna zaslužene javne pozornosti zaradi »sindroma cesarjevih novih oblačil«, zidu molka in zanikanja okrog modne oblačilne industrije.

V tej knjigi ta zid molka podiramo, razkrivamo preštevilne načine, kako sintetična oblačila, kemične snovi, ki jih dodajajo oblačilom, ter neprimerna oblačila in obutev pomenijo resno grožnjo našemu zdravju. Navajamo nekaj naših ugotovitev:

  • Zdravniki so dokazali, da čim dlje ženska nosi modr­ček, še zlasti oprijetega, tem večja je verjetnost, da bo imela težave z dojkami; možen je tudi rak dojk.
  • Sintetična vlakna pomenijo veliko tveganje za vžig in požar (ameriškim marincem v Iraku so prepovedali nošenje sintetičnih oblačil zunaj oporišča).
  • Medicinske študije kažejo, da sintetična vlakna prispevajo k nastanku mišične utrujenosti in mišično-gibalnih motenj, kar za športnike pomeni razliko med zmago in porazom.
  • Študije so potrdile, da sintetična vlakna ustvarjajo elektrostatični naboj, zato oprijeta sintetična oblačila prispevajo k neplodnosti pri moških.
  • Oblačilom za dejavnosti v naravi in vojaškim uniformam dodajajo insekticid (kemično sredstvo za uničevanje mrčesa) permetrin, čeprav niso bila opravljena nobena testiranja o njegovih dolgoročnih učinkih na naše zdravje.
  • V oblačila nekaterih uveljavljenih blagovnih znamk dodajajo srebrne delce, tako imenovano nano srebro, kot sredstvo proti neprijetnemu vonju, mečkanju in madežem, čeprav nam medicinske raziskave zastavljajo resen dvom glede njihove varnosti.

Proizvajalci oblačil in celo mnogi toksikologi raje verjamejo, da nam absorbiranje (vpijanje) majhnih količin toksičnih kemikalij iz posameznega kosa garderobe ne more škoditi.

STOTINE KEMIKALIJ

V običajnem dnevu ne vsrkamo (absorbiramo) le po eno sintetično kemikalijo naenkrat. Izpostavljeni smo več sto kemikalijam. Na svoji koži uporabljamo najrazličnejše izdelke s sintetičnimi sestavinami, kar velja še zlasti za kozmetiko in izdelke za osebno nego. Mnoge od kemikalij v njih se nahajajo tudi v sintetičnih oblačilih. Posamično torej absorbiramo sicer majhno količino kemikalij, a iz mnogih virov. Tako se količine seštevajo, kopičijo in v nas dosežejo točko, ko se ravnotežje poruši. To pa je lahko škodljivo.

Trditev, ki jo ponavljajo predstavniki industrije sintetičnih oblačil, da so »ravni toksinov prenizke, da bi povzročale škodo«, ne upošteva vloge hkratnega skupnega delovanja (sinergije) več kemikalij in njihovega vpliva na zdravje. Nekatere kemikalije same zase ne ogrožajo našega zdravja, če pa se povežejo z drugimi, ima lahko njihovo medsebojno delovanje nepredvidljive in močne učinke z možnimi resnimi posledicami za zdravje. Ti sinergični procesi predstavljajo »črno luknjo« nevednosti na področjih toksikologije in preventivne medicine.

Je preveč pričakovati, da so oblačila, ki se dotikajo naše kože, naravna in varna, kolikor je le mogoče? Ali nas ne bi moralo nošenje škodljivih kemikalij enako skrbeti kot uživanje ali vdihavanje toksinov?

SVOBODA IZBIRE

Naša svoboda, da izbiramo in nosimo naravna oblačila namesto sintetičnih, se je v zadnjih nekaj desetletjih močno skrčila. Sintetika je zaradi nižjih stroškov izrinila s trga naravna vlakna. Zato je Organizacija združenih narodov za prehrano in kmetijstvo leto 2009 razglasila za mednarodno leto naravnih vlaken.

Sintetična oblačila ne vplivajo slabo le na naše zdravje in blagostanje, temveč tudi na zdravje vsega planeta. Zaradi vsega – od toksičnih proizvodnih postopkov in kemikalij, uporabljenih za čiščenje teh proizvodov, pa do načina odstranjevanja oblačil, ki povzročajo, da biološko nerazgradljivi odpadki škodujejo okolju še dolgo po tem, ko njihovih uporabnikov ni več.

Tekstil je dobesedno vtkan v življenjsko mrežo, toda naša navezanost na nevarno sintetiko nas je zapeljala v toksično slepo ulico.

Ostanki materiala iz tekstilnih tovarn so pogosto tako nasičeni z nevarnimi kemikalijami, da z njimi ravnajo kot s strupenimi odpadki, po drugi strani pa izdelki iz teh materialov veljajo za varne za domačo uporabo. Enako zaskrbljujoča dvojna merila veljajo za vsa sintetična oblačila; nevarne kemikalije, uporabljene za njihovo proizvodnjo, imajo proizvajalci in ustanove za javno zdravje za toksične – oblačila, izdelana s temi kemikalijami, pa naj bi bila varna za uporabo na naši koži.

Gotovo ste slišali krilatico, da smo to, kar jemo. Če to drži, drži tudi, da postanemo to, kar imamo oblečeno! Iz sintetičnih oblačil dobesedno vsrkavamo nekatere od kemikalij, uporabljenih pri njihovi proizvodnji. Varna oblačila, izdelana iz naravnih vlaken, pa, nasprotno, pomagajo skrbeti za zdravo telo in zdravega duha.

Avtor: R.M.