Na stol v pisarni, za mizo v delavnici, v avtu, invalidskem vozičku, tovornjaku, avtobusu, bagru … pritrdite pas Easebelt. In vrsta bolezni, ne le bolečina v križu, popusti. V njegovi družbi se boste prijetneje peljali v letalu, avtobusu, na vlaku … Morda tudi na jadrnici. Koristi možganom in vam podaljšuje življenje. Tako predstavlja svoj izum Gornjegrajec Srečko Pisnik. Njegove pasove bodo v Sloveniji najprej namestili na svoje stole v Gorenju, zunaj Slovenije pa v Rusiji, kjer so izum nagradili z zlatim odličjem. Naročnik pa bo, kot vse kaže, vojska. 

Srečko Pisnik je bil v življenju več za volanom kot v postelji. Z leti ga je čedalje bolj bolel križ. Ni se sprijaznil, da je to za njegovih šest križev »normalno«. K bolečini sta poleg sedečega poklica, meni, doprinesla tudi teža in premalo gibanja.

PRIVEZAN NA STOL

»Po internetu sem raziskoval, zakaj nastanejo bolečine, kakšna je pravilna drža, zakaj je dobro hoditi,« razlaga Srečko Pisnik.

»Najbolj pomembno pri hrbtenici je ohranjanje medvretenčnih blazinic oziroma diskov, ki so zaradi obremenitev ›šibki člen‹ hrbtenice. Mene je kot statika zanimalo, kaj naj naredim, da razbremenim hrbtenico. Pa sem se za začetek v pasu privezal za stol. Pomagalo je. Potem sem hrbtenico še podložil – in bolečine so izginile. Tako privezan sem se opazoval in ugotovil, da je hrbtenica bolj zravnana, dihanje je bilo enakomerno, bolečin ni bilo več. Podobno kot če bi hodil.«

Med raziskovanjem je spoznal:

»Hrbtenica ima obliko črke S. Ko sedimo, se oblika S spremeni v obliko C. Ko se tako človek ›lomi‹, mišice v predelu želodca postanejo šibkejše. Ko sedimo, se obremenitev prenese na medenico in hrbtenico, zaradi česar se pritisk na medvretenčne diske poveča. Stalno napenjanje povzroči premik vratnih vretenc in to lahko sčasoma vodi do zmanjšanja pretoka krvi v možgane. Posledica tega so glavoboli in zamegljen vid. Hrbtenica je opora vsem notranjim organom, zato je ključno, da je v pravilnem položaju in brez stalnih pritiskov na diske oziroma medvretenčne ploščice. Funkcija diska je blaženje tresljajev in sil. Vsak disk nosi težo zgornjega vretenca in je izpostavljen tlaku, ki je nad vsemi drugimi. Diski so na pol želatinaste konsistence in so relativno viskozni, zaradi česar so prožni in se lažje prilagajajo ob različnih situacijah. So kot amortizerji v naši hrbtenici. Vendar se ob spremembi težišča glave in hrbtenice spremeni tudi tlak, ki pritiska na diske. Sila, ki pritiska na diske, postane prevelika. To povzroči nesorazmerne obremenitve, ki jih disk ne zmore več prenašati. Zgodi se, da disk konča zunaj vretenca kot hernija ali protruzija diska. Bolečina, nad katero se ljudje najbolj pritožujejo, je tista v ledvenem delu (križu) in v vratnem delu hrbtenice.«

Izumitelj Srečko Pisnik pomaga pri pravilni nastavitvi Easebelt pasu.

SLABŠANJE ZDRAVJA

Ljudi, ki delajo pretežno sede, tudi do dvakrat pogosteje doleti srčno obolenje in kap s tragičnim koncem. Ena od najresnejših posledic »sedečega« načina življenja je tveganje bolezni srca in ožilja, kot sta koronarna srčna bolezen in kronična hipertenzija. Pretirano sedenje slabi mišice, poslabša krvni obtok in znižuje pretok krvnih žil. Pomanjkanje telesne aktivnosti je eden glavnih razlogov za zgodnje nalaganje oblog v stenah arterij.

Prav tako lahko pride do neravnovesja med oskrbo s kisikom in potrošnjo, to je stanja, ko srce potrebuje več kisika, kot ga prinaša kri. Stiskanje žil povzroča zastoje krvi na različnih področjih. Logična posledica sedenja je tudi slaba prekrvitev, ki je lahko zelo nevarna, saj povzroča trombozo. Tromboza lahko povzroči nastanek krvnih strdkov in to na tistih delih telesa, kjer najmanj pričakujemo. Posledice takih strdkov so lahko tudi usodne, saj lahko strdek zlahka blokira vitalno krvno žilo v srcu, pljučih ali možganih.

Glede na študijo, v kateri so trinajst let opazovali več kot sedemnajst tisoč ljudi, imajo ljudje, ki sedijo več kot osem ur na dan, za dobro polovico večje tveganje za smrt od srčnega napada kot aktivnejši. Ena zanimivejših angleških študij – primerjava med vozniki in sprevodniki avtobusov – je pokazala, da so bili vozniki večkrat v bolniški zaradi bolečin v hrbtenici in tudi umirali so prej.

»Rezultati kažejo, da obstajajo nepričakovane razlike v srčni frekvenci in variabilnosti srčne frekvence med intervali z uporabo pasu in brez uporabe pasu. Srčna frekvenca z uporabo pasu je nižja …«

To je del ugotovitev iz raziskave Stanka Štuhca z Inštituta za šport na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani. Raziskoval je princip stabiliziranja ledvenega dela hrbtenice s pomočjo elastičnih trakov, ledvene opore ter trebušnega opornega nastavka, torej pasu Easebelt. Za razliko od pripomočkov, ki naj bi blažili predvsem bolečine v križu, ima ta novi pas poseben oporni nastavek na trebuhu, ki nekoliko stisne trebušni del in s tem tudi trebušno prepono ter tako vpliva na dihanje. To pa je neizmerno pomembno pri uravnavanju bitja srca.

DONOS ZA PODJETJA

Med prvimi, ki jih zanima nakup pasu Easebelt, se je pojavilo Gorenje. Kmalu naj bi se mu pridružilo še eno bližnje podjetje. Če gledamo povsem podjetniško, je treba omeniti, da vsak vloženi evro, namenjen pospeševanju zdravja na delovnem mestu, prinaša podjetju donos od 2,5 do 4,8 evra. Tako razlaga Branka Drnovšek Adamlje, strokovnjakinja za računovodsko planiranje iz računovodske skupine Adamlje3. Pospeševanje zdravja na delovnem mestu je z zakonom obvezno. Vsako podjetje mora imeti pravilnik oziroma interni akt za varovanje zdravja na delovnem mestu.

Vlaganje v zdravje zaposlenih je naložba za naprej: zmanjšano izostajanje od dela, večja motivacija zaposlenih, izboljšana produktivnost, lažje zaposlovanje, manjša fluktuacija zaposlenih, pozitivna in skrbna podoba … Seveda pa je pri vsem najpomembnejše življenje brez bolečin in posledic, ki jih, že med zelo mladimi, pušča vse več sedenja.     

Preberite si tudi: Kaj se dogaja z našim telesom pri dolgotrajnem sedenju - Sedenje seseda zdravje

Avtor: Barbara Černe