Če spijemo kozarec vode, pod katerega smo za nekaj minut dali ploščico Polarix, smo v telo »natočili« tako odlično vodo, kot bi jo spili pri najboljšem izviru. Taka voda ima zelo nizko vrednost zdravstvenega tveganja oziroma je brez zdravstvenega tveganja. To je z nedavnim testiranjem Polarixa s čebulnim Allium testom ponovno potrdil biolog mag. Peter Firbas iz zasebnega laboratorija za aplikativno citogenetiko iz Domžal. Polarix izboljša tudi vodo, s katero zalivamo rože in z njo odžejamo živali. Ploščico damo pod podstavek za rože ali pod posodo, iz katere pijejo živali. Če ga vsaj za kake pol ure prislonimo na akvarij, bo to zelo dobro delo tudi ribam.

Mag. Firbas je s čebulnim testom ugotovil, da je Polarix zmanjšal genotoksičnost pitne vode s 7,5 na 3,5 odstotne točke, torej več kot za polovico. Najbolj kakovostna pitna voda ima raven genotoksičnosti od 2 do 4 odstotne točke.

VEČJA DOLŽINA KORENINIC

Peter Firbas je pitno vodo za preizkus natočil iz javnega vodovoda v Trzinu. Pet testnih čebulic je nato po standardiziranem postopku za 72 ur prepustil delovanju dveh Polarixov. Rezultat glede na pitno vodo iz Trzina ni tako velik, saj se je tu voda v zadnjih letih zelo izboljšala. Očitna razlika, prava moč Polarixa pa se pokaže v primerjavi s pozitivno kontrolo, za katero je uporabil znano škodljivo kemikalijo. Pri pozitivni kontroli je bila raven genotoksičnosti 22 odstotnih točk. Koreninice testnih čebulic, ki kažejo stopnjo strupenosti vode, v kateri so rastle in je nanjo vplival Polarix, so zrasle 37 milimetrov. Le 23,5 milimetra pa so zrasle koreninice v oporečni vodi.

Tako imenovani metafazni indeks pa je pokazal, da je bilo pri testni čebuli, na katero je vplival Polarix, število celic s poškodbami kromosomov približno polovico manjše kot pri vodovodni vodi brez vpliva zdravilne ploščice, kar je znak odličnega delovanja Polarixa.

In kaj to pomeni za nas, ko spijemo kozarec vode, pod katerim je bil Polarix?

To pomeni, da telo porabi manj energije, da vodo, ki jo »natočimo« v telo, priredi za svoje potrebe in mu tako več energije ostaja za odzivanje telesa na hitro spreminjajoče se vplive iz okolja, za samozdravljenje. Takšno vodo ima naše telo enostavno rajše.

PREDNOST ČEBULNEGA TESTA

Poznamo paleto bioloških testov, a mag. Firbas prisega na čebulni test. Testna rastlina, navadna čebula Allium cepa L., se namreč odziva na vse snovi v vodi, ne glede na to, koliko jih je. Čebulni test neprizanesljivo pokaže kakovost vode in se razlikuje od kemičnega po tem, da pokaže celokupen učinek onesnaževanja in ne le prisotnosti tistih snovi, ki jih s svojimi metodami išče analitska kemija.

Rezultati analitske kemije so le delni, torej nepopolni in potvarjajo dejansko stanje kumulativnega in sinergističnega kemičnega pritiska v pitni vodi. Čebulni test meri akumulirano stopnjo genotoksičnosti, česar ne more noben »uraden« test v Republiki Sloveniji. Povejmo še, da so izsledki čebulnega testa dokazano prenosljivi na človeka.

Mag. Peter Firbas je tudi avtor knjižice Kako zdrava je voda.