Kako se znebiti podzavestnega strahu? Kaj mi vodniki svetujejo, kaj še moram narediti na sebi? Zakaj se mi v meditaciji kaže oko, kako me gleda?
Občutek strahu je prisoten v vsakem človeku, čeprav nekateri ljudje trdijo, da ne poznajo tega zastrašujočega občutka. Potovanje skozi različne dogodke pa ta občutek krepijo ali pa tudi slabijo, kar močno vpliva na človekovo ravnanje. Določena količina strahu človeka lahko marsikdaj zavaruje pred neustreznim dejanjem, ki lahko ogrozi njegov življenjski obstoj. V takih in podobnih situacijah je zato ta občutek dobrodošel, ker omogoči človeku, da se njegovo življenje ne zaključi predčasno. Prav zato lahko trdimo, da strah kot neprijeten občutek ni vedno negativen.
Negativen pa postane tedaj, ko se v različnih neugodnih življenjskih preizkušnjah toliko okrepi, da nima več zgolj vloge varovanja življenja, temveč ga začne omejevati in ogrožati. Ogrozi ga lahko do te mere, da človek izgubi interes za življenje, za življenjske izzive, ki služijo namenu razvoja, rasti oziroma širjenju-poglabljanju zavesti. V takih primerih se človek zapre vase, ne živi polnega življenja, temveč preprosto vegetira, kar pomeni, da zaradi preobilice strahu ne zaupa življenju, ki mu nudi najrazličnejše možnosti za razvoj, za poglabljanje zavesti, ki se edina zmore soočati z občutkom strahu ter ga dozirati tako, da mu pomaga oživljati in ščititi življenje in ga ne zatirati.
Vsako zatiranje je nenaravno, ker ruši program življenja oziroma človekovo poslanstvo. V življenje sodijo vsi občutki in to ne glede na to, kateri predznak postavi človek predenj. Povsem razumljivo je, da bo ustrezen predznak, in to v ustrezni količini, omogočal in podpiral človekov razvoj. Prava mera bo omogočila skladen napredek in ne bo blokirala človeka pri delu na sebi oziroma ozaveščanju.
Tvoja naloga je ozaveščanje občutkov in še zlasti občutka strahu. Ko te začne ta občutek preplavljati, opazuj, kje v telesu ga najbolj zaznavaš in na kakšen način poteka to zaznavanje. Ko to jasno začutiš in tudi ozavestiš, se poskušaj spomniti, v katerih situacijah si ga doživljala na enak način in kateri so bili običajno sprožitelji tega nelagodnega-hromečega občutka. Mogoče ti bo uspelo spomniti se, kdaj se je prvič v sedanjem življenju pojavil ta občutek in kaj ga je sprožilo. Lahko je bilo to v zgodnjem otroštvu. Poskušaj se spomniti, česa si se takrat prestrašila in kateri so bili ali pa je bil tisti občutek, ki ga je sprožil. Vzrok okrepljenega strahu je v tebi. Nastal pa je kot posledica nezaupanja vase, v lastne zmogljivosti, da boš zmogla razrešiti konkretno nalogo, ker si pod vplivom okoliščin-ovir izgubila zaupanje v lastno zmogljivost. Zaradi težav si pozabila na dejstvo, da če je človeku dana v razrešitev neka naloga, mu je istočasno dana tudi zmogljivost, da jo razreši.
Oko, ki te v meditaciji opazuje, spremlja tvoje delovanje in te istočasno vzpodbuja, da se soočaš z občutkom strahu, se mu pogumno zazreš v oči ter ga postaviš na raven služenja in ne ustrahovanja. Si edina, ki temu občutku lahko uravnoteži njegovo funkcijo delovanja. Preobrazi del strahu v pogum in ne boj se, če boš doživela neuspeh. Koraki do uspeha vodijo tudi skozi neuspeh, ki je v resnici učitelj uspešnosti. Srečno!
S spoštovanjem, Marija
