Tudi v Sloveniji se vse bolj uveljavlja spoznanje, da zemlje ne smemo prekopavati. Najprej poglejmo, zakaj naj na domačem vrtu tega ne bi več počeli. Pri tem sta nam v oporo dve Arini knjigi: Zeleno kmetovanje – Priročnik za uspešno ekološko kmetijo ali vrt in Permakulturni vrt – Da bo vrt zaživel.
Če tla nenehno prekopavamo, so vse bolj zbita in dolgoročno manj rodovitna, zato se obsodimo na uporabo gnojil.
Zakaj naj vrta ne bi prekopavali? Za to je več razlogov, med drugim, da bomo imeli na vrtu manj plevela in tla ne bodo več zbita. Življenje v tleh, ki kar mrgoli, bomo ohranjali v ravnotežju in ne bomo posegali vanj. Naše rastline bodo bolj odporne na sušo in manj nam jih bo treba zalivati. Ni nepomembno, da si bomo prihranili čas, pa seveda bolečine v hrbtu zaradi prekopavanja. Prst pa bo rodovitnejša, saj bomo uporabili kompostno zastirko.
PERMAKULTURNI VRT
Narava tal nikjer ne obrača, kot jih z lopato obračamo mi. Razen v obdobjih ledenikov, ko v več sto tisoč letih nastaja nova prst, ker se ledeniki z veliko silo zajedajo v pokrajino. Ampak takrat ni najprimernejši čas za vrtnarjenje! Namesto tega v toplejših obdobjih, med eno ledeno dobo in drugo, v času, ko je življenje za ljudi sploh možno, tla ves čas rahljajo s koreninami drevesa in druge rastline. Deževniki prebavijo majhne količine zemlje in jih v obliki iztrebkov pustijo na površju. Podobno tudi krti in drugi kopači nad svojimi rovi puščajo kupčke predelane, drobljive prsti. Zaradi takšnega zračenja so tla bogata s hranilnimi snovmi in lepo prhka.
Kadar zakopljemo organizme, ki živijo na površju (s prostim očesom jih večinoma sploh ne opazimo), ali kadar izpostavimo svetlobi organizme, ki živijo v globini, do katere seže rezilo lopate, ponavadi ta bitja poginejo, ker se bodisi zadušijo bodisi dobijo preveč kisika. Njihova trupelca dajo rastlinam na voljo dušik. Sunek rasti naših posevkov dokazuje, da se je rodovitnost na kratek rok povečala. To je dobra taktika za ustvarjanje vrtnih gred. Če pa tla nenehno prekopavamo, postajajo vse bolj zbita in dolgoročno zmanjšamo rodovitnost zemljišča, zato se obsodimo na mukotrpno uporabo gnojil. Če je le mogoče, se zato poskusimo izogniti prekopavanju.
ZELENO KMETOVANJE
Če je prst izpostavljena zraku, organska snov hitro razpade, to pa zmoti krhko ravnovesje med aerobnimi in anaerobnimi razmerami, ki so nujne za uravnavanje rastlinskih patogenov. Gola obdelana tla so bolj izpostavljena eroziji zaradi vode in vetra, mehansko oranje ali obračanje tal s kultivatorjem pa lahko nižje plasti tal zbije. Posledica tega pa je, da korenine ne morejo prodreti skoznje. Z minimalnim prekopavanjem zemlje ali z opustitvijo prekopavanja talnim organizmom omogočimo, da delujejo nemoteno. S tem ohranjamo prepustnost in dolgotrajno rodovitnost tal, hkrati pa se izognemo energijsko potratnemu oranju ali prekopavanju.
V vrtu, ki ga ne prekopavamo, pri zatiranju plevelov posnemamo naravo: v naravi so tla prekrita bodisi z vegetacijo bodisi z odpadlim listjem. Pogosti permakulturni praksi sta, da rastline gojimo v gostih skupinah, ker s tem onemogočimo rast plevelov pod njimi, in da uporabljamo umetno zastirko, ker s tem preprečujemo izpostavljenost prsti sončni svetlobi. Z zastiranjem prihranimo čas, ker nam ni treba pleti ali okopavati, pa tudi zmanjšamo izhlapevanje vode iz tal, zato nam rastlin ni treba tolikokrat zalivati.
A. Š.
Elektronska knjiga: Zeleno kmetovanje (e-knjiga)
Elektronska knjiga: Permakulturni vrt (e-knjiga)
