Cebeden GOOD NIGHT – formulacija za spanje (10 ml)

Uporabnost kanabinoidov in terpenov pri težavah s spanjem

Povezava med spanjem in konopljo je dobro proučena. Pisni dokazi kažejo, da so konopljo že tisočletja uporabljali za izboljšanje spanja v ajurvedski medicini in danes znanost potrjuje smotrnost takšnega pristopa. Endokanabinoidni sistem postaja čedalje pomembnejša tarča za vzpostavitev zdravega dnevno-nočnega ritma. Glavna biološka ura se v našem telesu nahaja v možganski regiji imenovani suprahiasmatic nuclei (SCN). To je zelo majhna regija možganov, ki se nahaja znotraj hipotalamusa, ki se nahaja neposredno nad optično kiazmo. Prejema informacije o času v dnevu, na podlagi svetlobe, ki jo zaznajo intrinzično fotoobčutljive celice (ipRGC). Tako se naša notranja ura uskladi in prilagodi dnevno nočnemu ciklusu planeta.

Rastlinski kanabinoidi kot so THC, CBD, CBG in drugi, imajo vpliv na spanje, vendar je pri tem pomembnih več dejavnikov, kot so razmerja med kanabinoidi, odmerki, čas jemanja, pot vnosa, saj vse to vpliva na učinek na spanje. THC je znan kot kanabinoid, ki sproži spanje oz. občutek zaspanosti in sproščenosti in lahko pomaga tistim, ki zvečer težko zaspijo. Izsledki raziskav pa kažejo, da ne vpliva na kakovost spanca in velikokrat ta učinek zaspanosti s časom pojenja, uporabniki pa so primorani poviševati odmerke.

KANABIDIOL ALI CBD

Učinek CBD na spanje je zelo individualen, redki (5%) občutijo učinek podoben kofeinu in se počutijo zbujene in polne energije, pri nekaterih (5%) pa sproži sproščenost in rahlo zaspanost. Večina akutnih učinkov ne zazna, nedvomno pa pri vseh CBD uravnava dnevno-nočni ritem in pomaga vzpostaviti ali obdržati notranje ravnovesje in s tem pripomore tudi k boljšemu spancu.

KANABIDIOLNA KISLINA ALI CBDA

CBDA je pomemben saj izboljša absorbcijo CBD po oralni poti, ima pa tudi pozitiven vpliv na ravnovesje dnevno nočnega ritma in proizvodnjo ustreznih nevrotransmiterjev. CBDA prav tako modulira serotoninske receptorje in tako pripomore k umirjanju in pripravi na spanje. Posebej, ko smo v obdobjih visoke stresne obremenitve CBDA zmanjša tenzijo, tesnobo in potencialno slabost, ki se lahko pojavijo in tako pripomore, da telo lahko zdrsne v zdrav spanec.

ETERIČNO OLJE SIVKE

Sivka se že tradicionalno uporablja za sproščanje, ima rahlo anksiolitično delovanje (proti anksioznosti), stabilizira razpoloženje in je nežno sedativna. Znanost sedaj tudi potrjuje, da imajo učinkovine iz sivke vrsto pozitivnih učinkov na živčni sistem. Najpomembnejše učinkovine iz eteričnega olja sivke so terpeni linalool, linalil acetati, cineoleocimen in kamfor. Izmed teh je linalool najbolje proučen iz vidika vpliva na cirkadialni ritem in spanje. Vendar pa je pomembna uporaba uporaba eteričnega olja sivke, ki vsebuje cel spekter učinkovin, ne le en izoliran terpen, saj so učinki sinergistični. Študije so pokazale, da tako inhalacije, kot tudi oralna uporaba izboljša kvaliteto spanja, saj nastopi hitrejši zdrs v spanje in tudi trajanje spanja se podaljša. Študije kažejo, da imajo učinkovine iz sivke podobne pozitivne učinke na telo kot melatonin, ki ga pinealna žleza (češarika) tvori tekom zdravega spanca.

ETERIČNO OLJE LIMONSKE TRAVE

Eterično olje limonske trave vsebuje terpene, alkohole, ketone, aldehide in estre. Uporaba eteričnega olja limonske trave podaljša čas spanja, zato je ta sestavina v formulaciji pomembna predvsem pri osebah, ki se velikokrat prebujajo. Najpomembnejši terpen iz eteričnega olja limonske trave je mircen. Zanj je dokazano, da sprošča lokomotorni aparat in tako še dodatno pripomore pri pripravi telesa na spanje in počitek.

ETERIČNO OLJE FRANKINCENSE (BOSVELIJA)

Eterično olje frankincense vsebuje seskviterpene, ki prehajajo čez možgansko krvno bariero in povečujejo raven kisika v možganskih regijah okrog epifize in hipofize, ki sta obe zelo pomembni žlezi za cirkadialni ritem in spanje. V hipofizi je lociran center, ki služi kot glavna biološka ura, ki uravnava delovanje vseh naših telesnih sistemov, v epifizi pa nastaja melatonin, ki se izloča le ponoči med spanjem in je ključnega pomena za dolgoročno zdravje.

Avtorica teksta: doc. dr. Tanja Bagar