Čudež življenja ddr. Francke Premk je njeno avtobiografsko delo, v katerem resnične dogodke, s poudarkom na misteriju smrti, prepleta z duhovnimi uvidi in spoznanji. Nastala je iz dnevniških zapisov, ki jih je pisala že prej in nato nadgradila z izkušnjo po moževi smrti, s katerim sta se dogovorila, da bosta še vedno ostala skupaj in se razvijala, četudi bo eden prej odpoklican s sveta. Brez moža Janeza Premka, pravnika in vizionarskega pesnika, ki ji je dal potrditev, knjige ne bi bilo. Pokojni mož se ji oglaša s sporočili, ki jih prepoznava prek različnih simbolov, številk, živali, najbolj pa prek vran.
V knjigi avtorica iskreno in verodostojno opisuje tudi odhode bližnjih in prijateljev, različna mistična doživetja, sanje, nadčutno komunikacijo, čudeže, trenutke, ki so vtisnjeni v večnost, in skupaj z vizionarskimi pesmimi Janeza Premka odpelje bralca na transcendentno potovanje v duhovni svet.
Da se duhovno razvijamo, moramo sprejeti mrtve v svoje življenje in z njimi živeti ter upoštevati njihova znamenja, opozarja avtorica. Sodobna družba pa odriva smrt na rob, smrt je še vedno tabuizirana, namesto da bi se z njo naučili živeti. A šele ko sprejmemo in prepoznamo smrt kot prijateljico, živimo v večnosti. Avtorica verjame, da s fizično smrtjo ni nič končano. Duša je nesmrtna, telo pa je zgolj lupina, posoda za vsebino, za skriti vrelec duha. Materija je le odsev duha.
Z možem sta se, kot pravi Francka Premk, naučila živeti v večnosti, ki je v vsakem trenutku in sprejemati kozmična sporočila skozi trenutke, skozi prostore, skozi ljudi, skozi rastline, skozi kamne in skozi živali in sprejemati življenje kot čudež. »Čudeži življenja so kot kresnice: zasvetijo in ugasnejo. Če jih takoj prepoznaš, te ogrevajo za vedno. Če si jih hočeš tolmačiti racionalno in analiziraš s svojim znanjem in z izkušnjami, ugasnejo, še preden jih je tvoja misel dodobra preanalizirala.«
Iz knjige, ki izvirno in v razumljivem, poetičnem jeziku odpira vrata v onstranstvo ter povezuje svet živih z pokojniki, veje tudi filozofski duh parapsihologa in psihoterapevta Martina Kojca, katerega duhovna dediča sta oba z možem.