Knjiga govori o soočanju in preseganju najbolj negativnih in samodestruktivnih misli, ki jih lahko imamo – to so misli na samomor. V njej vam skozi lastno zgodbo, izkušnje ter dogodivščine predajam vse ugotovitve. Ne glede na to, kako hudo je lahko v določenem trenutku, nikoli ne pozabite, da vse mine in da je življenje res vredno živeti.
Knjiga govori o moji zgodbi, o mojih izkušnjah iz najstništva, predvsem pa o mojih ugotovitvah, ki so nastale po večletnem delu na sebi, spoznavanju same sebe, analizi dogodkov ter o končni odločitvi, da delim vse to s svetom.
Misel na samomor, ni nič drugega kot le in samo to – misel. Razlogi, da pridemo do takšnih misli so lahko različni, vsem pa je enako to, da želimo izhod v sili. Želimo pobegniti stran od situacije ali čustev, v katerih smo se znašli. Rešitev v tem primeru pa prav gotovo ni v begu, ampak v soočenju s samim seboj.
Res je, je izziv se soočiti s svojimi mislimi in čustvi. Vendar lahko šele takrat, ko vemo, kaj rešujemo, šele ko res poznamo prave razloge in vzroke, za kaj je prišlo do določenih čustev in misli, začnemo počasi reševati in spreminjati situacijo.
Knjigo sem napisala, ker želim, da postane to lahkotna tema pogovora, saj je ravno komunikacija tista ključna sestavina za reševanje kakršnihkoli izzivov v življenju. Prav o komunikaciji pa govori dobršen del knjige. Predvsem o komunikaciji s starši, ki je vodila do tega, da sem se kot najstnik sama soočala z vsem, o čemer pišem v knjigi. Opisala pa sem tudi dobro komunikacijo, katere je bilo po moji spremembi čedalje več, saj določenih stvari nisem več dopuščala.
Vse v življenju se spreminja in raste, zato si za spremembo vzemite čas. Predvsem pa si vzemite čas, da se spoznate, da res dobro spoznate svoje misli in čustva ter to, kako ob njih reagirate. Šele ko vemo, kaj spreminjamo, se sprememba lahko začne. In ne pozabite, življenje je vredno živeti.