- Iskanje korenin Slovencev - Rodoslovne raziskave vodijo v zgodovino, heraldiko, geografijo, etnologijo …
»Že sedaj se tudi v rodoslovni praksi lahko uspešno uporablja tehnologija umetne inteligence ChatGPT – naj bo to za analizo velikih količin rodoslovnih zapisov, razlago ali prevajanje besedil v tujih jezikih. Rodoslovci bodo lahko prihranjeni čas izkoristili pri aktivnostih z visoko dodano vrednostjo, kot je razlaga pridobljenih podatkov, povečevanje raznovrstnosti področja raziskovanj in podobno,« poudarja informatik in rodoslovec Matej Hohkraut iz Slovenskega rodoslovnega društva. Z njim smo se pogovarjali o rodoslovju, vedi, ki se ukvarja z raziskovanjem in opisom rodov, sorodstvenih povezav.
- Vreme: prispevajo bazne postaje - Zakaj na območju Tolmina niso imeli debele toče, orkanskih vetrov in hudih nalivov?
Nedavno smo bili priča največji naravni ujmi v Sloveniji, ki je povzročila večmilijardno škodo. Ker to po predvidevanjih strokovnjakov zaradi segrevanja planeta bržkone ne bo enkraten dogodek, tudi civilna družba razmišlja, kako bi vremenske skrajnosti (debelo točo, orkanske vetrove, hude nalive) v prihodnosti omilili ali celo preprečili. Dolgoletni raziskovalec biopolja Franc Šturm iz Tolmina je odgovor »prebral« v naravi sami in v izročilu naših prednikov, kako so se oni spopadali s tem problemom. Predlaga tudi rešitev, ki je plod njegovega štiridesetletnega raziskovanja biopolja in raziskovanja učinkovitih rešitev iz slovenske kulturne zapuščine. Rešitev je sprejemljiva na ravni države, občin, mest in krajev po vsej Sloveniji.
- Covid-19 zatira propolis - Propolis učinkuje proti vsem virozam
»Veliko čebeljih pridelkov krepi imunski sistem in pomaga pri virozah, pa naj bo to med, cvetni prah, matični mleček, čebelji strup, propolis. Tokrat izpostavljava delovanje in učinkovanje propolisa pri virozah, še posebej pri covidu-19,« pravita Valentina Bartelj, dr. vet. med., in dr. Mateja Stvarnik, dr. vet. med. Opisali sta nam tudi lastne preventivne izkušnje s propolisom in njegovo moč ob okrevanju pri okužbi s covidom-19.
- Miti o klimatskih spremembah - Stranpota ekologije (1)
Nobelovo nagrado za fiziko za leto 2021 so prejeli trije znanstveniki: Syukuro Manabe, Klaus Hasselmann in Giorgio Parisi. Zaslužili so si jo s svojim proučevanjem klimatskih sprememb in določanjem vpliva, ki naj bi ga nanje imeli ljudje. Njihovo nagrado so navdušeno pozdravili klimatologi, ki nas zasipavajo z alarmantnimi opozorili o bližajoči se globalni kataklizmi; politiki, ki pospešeno sprejemajo vse bolj restriktivno okoljsko zakonodajo; predvsem pa seveda številni okoljski aktivisti. Po poročanju medijev zdaj ne bi smelo biti nobenega dvoma več, da podnebne spremembe, ki smo jim priča, povzroča človeštvo s svojo dejavnostjo. Pa vendar niso vsi znanstveniki tega mnenja, slišati je tudi glasove dvoma, kljub prizadevanjem, da bi jih utišali.
- Elektromagnetno nasilje v avtu - Pred elektrosmogom se v avtomobilu lahko zaščitimo sami
Elektrosmog navadno povezujemo z mobilnimi telefoni in brezžičnim internetom, redkeje pa z notranjostjo avtomobila, ki je pravo skladišče elektronskih naprav. Zato predvsem električni in hibridni avtomobili izpostavljajo potnike visoki elektromagnetni dejavnosti, kar precejšnji jakosti. Kako naj se zavarujemo pred elektromagnetnim nasiljem? Poiskali smo slovenski rešitvi. Problema ne rešujeta neposredno, temveč obe okrepita človeka in njegovo telo, da je manj dojemljivo za škodljive elektromagnetne vplive.
- Imate dovolj vitamina D? - Vsaj od septembra do aprila moramo vitamin D dodajati
Ker se vitamin D3 na koži tvori le pod vplivom UVB-žarkov, ki Slovenijo dosežejo samo v času od 5. aprila do 5. septembra, ga moramo s prehranskimi dopolnili uživati vsaj sedem mesecev – od septembra do aprila. Glede na nujnost vitamina D za telo in ker se tudi poleti večinoma zadržujemo v zaprtih prostorih, pa vse leto. Dnevna potreba organizma po D-vitaminu je okoli 4000 IU ali mednarodnih enot. Ob jemanju vitamina D3 nujno potrebujemo tudi maščobo, vitamin K2 in magnezij.
- Zelo slabo spi vsak peti - Pomagamo si lahko s tistim, kar nudi narava
Kakih dvajset do štirideset odstotkov odraslih ne spi prav dobro. Hude težave s spanjem naj bi imela kar vsaka četrta Slovenka, pa vsak šesti Slovenec. Težave se močno povečajo s starostjo in prispevajo k večji utrujenosti. Zdravniki za to pogosto predpišejo zdravila, ki pa imajo tudi neželene stranske učinke. Kaj pa če bi v spanec potonili s pomočjo zelišč in konoplje?
- Še prekopavate vrt? Nikar! - Zemlji zelo dobro dene, če je ne prekopavamo
Tudi v Sloveniji se vse bolj uveljavlja spoznanje, da zemlje ne smemo prekopavati. Najprej poglejmo, zakaj naj na domačem vrtu tega ne bi več počeli. Pri tem sta nam v oporo dve Arini knjigi: Zeleno kmetovanje – Priročnik za uspešno ekološko kmetijo ali vrt in Permakulturni vrt – Da bo vrt zaživel.